Jedro

Ker pomeni določitev poskusnega dela za delavca dodatni pogoj in negotov položaj, je potrebno šteti določbe KP o maksimalnem trajanju poskusnega dela na posameznih delovnih mestih za del minimalnih standardov, ki morajo biti upoštevani tudi v KP nižjega nivoja in v splošnih aktih delodajalca ter v pogodbi o zaposlitvi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu zahtevku in razveljavilo sklepa tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja tožnika zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Hkrati je tožniku v breme tožene stranke priznalo pravice iz delovnega razmerja za čas od 16.12.1999 do 16.09.2000. Svojo odločitev je utemeljilo s tem, da je bila ocena tožnikovega poskusnega dela premalo konkretizirana, da bi se lahko na njeni podlagi ugotovilo, da tožnik poskusnega dela ni uspešno opravil. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ugotovilo je, da sporna sklepa o prenehanju delovnega razmerja zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela nista bila zakonita že zaradi razloga, ker pogoj poskusnega dela v nasprotju z določbami za toženo stranko veljavne kolektivne pogodbe dejavnosti (v nadaljevanju KP dejavnosti), ni bil naveden v objavi delovnega mesta, za katerega je tožnik sklenil delovno razmerje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99 in 96/02) in zmotne uporabe materialnega prava. Zaključek, da tožnik s pogojem poskusnega dela pred nastopom dela sploh ni bil seznanjen, naj bi bil v nasprotju z zaključki sodišča prve stopnje, ki se s tem vprašanjem ni ukvarjalo. Navaja, da je imela tožena stranka uvedbo poskusnega dela urejeno v Pravilniku o delovnih razmerjih in v Aktu o sistemizaciji in v skladu s to ureditvijo je bilo tožniku določeno poskusno delo v pogodbi o zaposlitvi. Niti zakon, niti za toženo stranko veljavne KP ne določajo obvezne predhodne objave poskusnega dela, kot pogoja za njegovo zakonitost. Tudi obrazec potrebe po zaposlitvi delavca, na katerem delodajalci javljajo zavodu za zaposlovanje prosta delovna mesta, rubrike poskusnega dela več ne vsebuje. Zato je sodišče druge stopnje zmotno štelo, da sta sporna sklepa o prenehanju delovnega razmerja nezakonita, ker pogoj poskusnega dela ni bil naveden v objavi tožnikovega delovnega mesta na zavodu za zaposlovanje.

Revizija je bila v skladu s 1. odstavkom 375. člena ZPP vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

V skladu s 371. členom ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pa na pravilno uporabo materialnega prava pazi tudi po uradni dolžnosti.

Revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi sodišče druge stopnje v nasprotju z zaključki sodišča prve stopnje ugotovilo, da tožnik pred nastopom dela ni bil seznanjen s pogojem poskusnega dela, ni utemeljen, ker to dejstvo ni bilo odločilno za pravilno rešitev tega spora.

Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur. l. SFRJ, št. 60/89 in 42/90) v 2. odstavku 14. člena določa, da je poskusno delo lahko pogoj za delo delavcev na določenih delovnih mestih, če je tako določeno s splošnim aktom, razen za pripravnike. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti (SKPGd - Ur. l. RS, št. 40/97) in Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti (Ur. l. RS, št. 7/98), ki velja za toženo stranko, imata v 10. oziroma 9. členu podobne določbe o poskusnem delu. Obe določata, da poskusno delo ne sme trajati dlje, kot je določeno v objavi, s tem, da se po KP dejavnosti trajanje konkretno določi v pogodbi o zaposlitvi. Takšno sklicevanje na objavo poskusnega dela sodišče druge stopnje utemeljeno šteje za pravno podlago, da je objava poskusnega dela pogoj za njegovo zakonito določitev v pogodbi o zaposlitvi, upoštevaje, da je objava prostih delovnih mest s pogoji, ki jih mora izpolnjevati delavec za opravljanje del, na podlagi 9. člena ZTPDR zakonska obveznost. Ker v tožnikovem primeru pogoj poskusnega dela v objavi delovnega mesta ni bil naveden, je pritožbeno sodišče utemeljeno štelo, da je tožnik sklenil delovno razmerje s toženo stranko brez tega pogoja.

Ob materialnopravnem preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti revizijsko sodišče hkrati ugotavlja, da navedeni KP, ki zavezujeta toženo stranko, omejujeta trajanje poskusnega dela na delih do vključno III. stopnje zahtevnosti na največ en mesec. Tožena stranka je v nasprotju s temi določbami v svojem Pravilniku o sistemizaciji delovnih mest za kamnoseška dela s III. stopnjo zahtevnosti, za katera je sklenil delovno razmerje tožnik, predvidela trimesečno poskusno delo, in v takem trajanju je bilo poskusno delo določeno tožniku tudi v pogodbi o zaposlitvi.

Ker uvedba poskusnega dela ob zaposlitvi delavca pomeni za delavca dodatni pogoj in negotov položaj, je potrebno šteti določbe KP o maksimalnem trajanju poskusnega dela na posameznih delovnim mestih za del minimalnih standardov v smislu določb 6. člena SKPGd, ki morajo biti v skladu z 88. členom ZTPDR in 11. členom ZDR, upoštevani tudi v KP pri delodajalcih oziroma ustreznih splošnih aktih in v pogodbi o zaposlitvi. Ker tožena stranka ni spoštovala standarda iz SKPGd in KP dejavnosti, da poskusno delo na delovnem mestu s III. stopnjo zahtevnosti ne sme trajati več kot mesec dni in je v nasprotju s tem tožniku v pogodbi o zaposlitvi določila daljše trajanje poskusnega dela, kot je dopuščala KP, tako da je tožnik ostal na delu tudi po izteku enega meseca, za katerega bi mu lahko bilo ob drugih izpolnjenih pogojih poskusno delo zakonito določeno, kasnejše negativne ocene poskusnega dela tudi iz tega razloga ni bilo mogoče upoštevati.

Ker revizijski razlogi niso bili podani, je sodišče v skladu z določbami 378. člena ZPP revizijo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo.

Določbe ZTPDR je sodišče smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I in 45/I/94).