Jedro

Kadar sodišče ustavi izvršbo zoper enega izmed solidarnih dolžnikov, drugi dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper tak sklep.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršilni postopek zoper drugo dolžnico. Zoper sklep se pritožuje prvi dolžnik. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi. Pritožnik se z ustavitvijo postopka zoper drugo dolžnico ne strinja, saj mu razlogi, zakaj je do enostranskega umika prišlo, niso znani. Prvi dolžnik je mnenja, da mora biti poplačilo upnika skladno z obveznostjo v izvršilnem naslovu. Na pritožbo je odgovoril upnik, ki meni, da pritožnik sploh nima pravnega interesa za izpodbijanje tega sklepa. Pritožba ni dovoljena. Pritožba je nedovoljena, če jo vloži oseba, ki zanjo nima pravnega interesa (3. odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Takšno pritožbo zavrže že sodišče prve stopnje (1. odstavek 343. člena ZPP), če pa tega ne stori, potem zavrže takšno pritožbo sodišče druge stopnje (352. člen ZPP). Prvi dolžnik je solidarno zavezan poravnati dolg na podlagi izvršilnega naslova. Vsebino pojma solidarnosti določa 414. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, ki določa, da vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izolnitev od kogar hoče, dokler ni popolnoma izpolnjena. Medsebojno razmerje med solidarnimi dolžniki se upnika ne tiče. Vsak dolžnik torej odgovarja nasproti upniku za celoten dolg. Dolžnik, ki izpolni obveznost, ima sicer pravico zahtevati od vsakega sodolžnika, da mu povrne del obveznosti, ki pada nanj (423. člen ZOR), ne more pa te svoje regresne pravice kakorkoli povezovati z razmerjem, ki ga ima do upnika. Ravno slednje pa skuša doseči pritožnik v obravnavni zadevi. Z izpodbijanim sklepom se namreč njegovo razmerje do upnika ni v ničemer poslabšalo. Še vedno namreč odgovarja upniku za celotno obveznost, tako kot je odgovarjal prej, in zoper njega še vedno teče izvršilni postopek za izterjavo celotne obveznosti, tako kot je potekal prej. Sklep o ustavitvi izvršbe zoper drugo dolžnico torej za pritožnika ne pomeni neugodne odločitve. Zato dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo. Iz tega razloga jo je pritožbeno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).