Jedro

Sodišče je sprejelo pravni sklep, da so že tožnikovi pravni predniki priposestvovali sporni parceli. Pravno podlago je pravilno našlo v paragrafu 1460 Občega državljanskega zakonika. Ta določa, da mora imeti priposestvovalec stvar v posesti, ki mora biti pravična, poštena in pristna ter mora trajati ves po zakonu določen čas. Upoštevaje načelno pravno mnenje razširjene seje Zveznega vrhovnega sodišča z dne 4. 4. 1960, ki za priposestvovanje nepremičnin določa 20-letno dobo, je zaključilo, da se je ta iztekla najkasneje leta 1958. Tožnik je v postopku zatrjeval, da je pravni naslednik (dedič) po materi A. A. Vprašanje aktivne legitimacije v postopku na prvi stopnji nikoli ni bilo sporno.

Ker predložena listinska dokumentacija prepričljivo izkazuje, da sta bili sporni nepremičnini vrnjeni toženčevemu očetu že v letu 1946, da pa jih je na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 21. 11. 1937 imela v posesti tožnikova pravna prednica in njeni družinski člani, je pravilna odločitev prvega sodišča, da se je priposestvovalna doba iztekla najkasneje v letu 1958 in da je tožbeni zahtevek utemeljen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravdni stranki nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik je v tožbi zatrjeval, da je njegova pravna prednica 21. 11. 1937 od toženčevega pravnega prednika kupila parc. št. 988/5, k. o. X, ki se je kasneje razdelila na parc. št. 988/5 in 988/7, obe k. o. X. Do zemljiškoknjižnega prenosa lastninske pravice na kupljeni parceli ni prišlo. Tožnik zatrjuje, da pravno podlago zahtevka predstavljajo določbe o priposestvovanju.

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je tožnik izključni lastnik nepremičnin parc. št. 988/5, k. o. X (ID znak 000-988/5-0) in parc. št. 988/7, k. o. X (ID znak 000-988/7-0) (I. točka izreka). Tožbeni zahtevek za izstavitev za vknjižbo lastninske pravice primerne listine, na podlagi katere bo mogoč zemljiškoknjižni prenos lastninske pravice na prej navedenih nepremičninah, je zavrnilo (II. točka izreka) in tožencu naložilo povračilo 520,25 EUR tožnikovih pravdnih stroškov, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Toženec odločitve sodišča prve stopnje ne sprejema in zoper njo vlaga pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne oziroma, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

V pritožbi opozarja, da tožnik ni izkazal aktivne legitimacije. Za uspešno pravno nasledstvo bi moral dokazati, da je upravičeni dedič premoženja po A. A., roj. B. Neugotovljeno je ostalo, komu je njena zapuščina pripadla.

Tožnikova izpovedba ni verodostojna in prepričljiva, saj je v njej najti več odločilnih protislovij ter znatnih odmikov od tožbenih navedb in dokazov. Tožnikova mati je umrla leta 2003 in ne leta 1990, kot je povedal tožnik. Zato je njegova izpovedba očitno prirejena potrebam te pravde. Nejasno ostaja, kdo je dejansko razpolagal s spornima nepremičninama. Zaradi razkoraka med tožbenimi navedbami in listinskimi dokazi na eni in vsebino tožnikove izpovedi na drugi strani, se poraja utemeljen sum v pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja ter na postopkovni kršitvi iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Sodišče je arbitrarno in mimo zk izpiskov presodilo, da sta bili sporni nepremičnini (oz. tedanja skupna parc. št. 988/5, k. o. X) preneseni iz vl. št. 55, k. o. X v vl. št. 11, k. o. Y in leta 1946 vrnjeni njegovemu očetu. Takšna dokazna ocena med drugim temelji na zgrešeni uporabi pravil o dokaznem bremenu. O prenosu je sodišče sklepalo posredno, brez podlage v formalno evidentiranem zk stanju. Na strani tožnika je zato breme dokazovanja, kdaj sta bili nepremičnini vrnjeni.

4. Tožnik v odgovoru predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in potrditev izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev gradilo na naslednjem dejstvenem substratu: - pravna prednika pravdnih strank sta 21. 11. 1937 sklenila kupoprodajno pogodbo za parc. št. 988/5, k. o. X, ki se je kasneje razdelila na parc. št. 988/5 in 988/7, obe k. o. X; - toženčevemu pravnemu predniku je bilo 1. 3. 1946 (priloga B5) zaplenjeno vse premično in nepremično premoženje,1 nato pa mu je bilo to že 8. 10. 1946 vrnjeno;2 - v kupoprodajni pogodbi z dne 21. 11. 1937 je zapis, da se bo od parcele toženčevega pravnega prednika 987/23 odmerila opisana parcela, ki jo je kupila tožnikova pravna prednica; - mapna kopija z dne 29. 12. 1937 (A 25) izkazuje, da se od parcele toženčevega pravnega prednika 987/23 odmeri parcela, pri čemer je kot lastnica novo nastale parcele navedena tožnikova pravna prednica; - tožnikova pravna prednica A. A. je v listini z dne 2. 9. 19393 vpisana kot lastnica spornih parcel; - na dopisu katastrski upravi z dne 2. 3. 1939 (A 26) je kot posestnica (lastnica) spornih nepremičnin vpisana tožnikova pravna prednica, kot posestnik (lastnik) sosednje nepremičnine pa toženčev pravni prednik, pri čemer sta navedeno listino oba lastnoročno podpisala in opisala, da med njima lastništvo ni sporno in da so meje med nepremičninami sporazumno dogovorjene; - naznanilni list, sestavljen pri katastrski upravi 13. 4. 1939 (A 27), izkazuje izvedbo kupoprodajne pogodbe v katastru; - v listini z dne 7. 2. 1959 (A 28), v kateri so lastniki nepremičnin, ki jih je zadevala agrarna zadeva C. C. soglašali s popravo javnih knjig glede na predloženi elaborat, je kot posestnica (lastnica) spornih nepremičnin navedena in podpisana tožnikova pravna prednica; - toženec dokaza, da sta bili nepremičnini njegovemu pravnemu predniku vrnjeni šele s sklepom oziroma z odločbo v denacionalizacijskem postopku - kljub pozivu sodišča - ni predložil; - tožnikovi pravni predniki so celotno posest ogradili in jo uporabljali vse od sklenitve kupoprodajne pogodbe 21. 11. 1937 dalje; - toženec tožnikovim trditvam o izvajanju posesti (do leta 1991 oziroma 1997) ni nasprotoval. 7. Na podlagi dejanskih ugotovitev je sodišče sprejelo pravni sklep, da so že tožnikovi pravni predniki priposestvovali sporni parceli. Pravno podlago je pravilno našlo v paragrafu 1460 Občega državljanskega zakonika. Ta določa, da mora imeti priposestvovalec stvar v posesti, ki mora biti pravična, poštena in pristna ter mora trajati ves po zakonu določen čas. Upoštevaje načelno pravno mnenje razširjene seje Zveznega vrhovnega sodišča z dne 4. 4. 1960, ki za priposestvovanje nepremičnin določa 20-letno dobo, je zaključilo, da se je ta iztekla najkasneje leta 1958. 8. Pritožba izpostavlja vprašanje tožnikove aktivne legitimacije. Meni, da bi moral tožnik dokazati, da je upravičeni dedič po A. A., roj. B. Ta pritožbeni ugovor je neutemeljen. Tožnik je v postopku zatrjeval, da je pravni naslednik (dedič) po materi A. A. Vprašanje aktivne legitimacije v postopku na prvi stopnji nikoli ni bilo sporno, zato se prvostopenjskemu sodišču s tem vprašanjem ni bilo treba ukvarjati, pritožbeni očitek o neopravljenem materialnoprocesnem vodstvu pa je neutemeljen. Pritožnik uveljavlja pritožbeno novoto, ki je glede na določbo 337. člena ZPP pravno neupoštevna.

9. Zmoten je pritožbeni očitek o neverodostojnosti tožnikove izpovedbe. Tožnikova izpovedba je notranje skladna in podprta z izpovedbami preostalih prič. Izpovedal je, da so parcelo vzdrževali do smrti njegovih staršev in da sta zbolela po letu 1990. Izrecno je povedal, da je oče umrl leta 1998, mati pa 2003. Zato ne gre za nikakršen razkorak med tožbenimi navedbami in listinskimi dokazi ter vsebino tožnikove izpovedbe. Ta je jasna in prepričljiva - v nasprotju s toženčevo -, ki je bila celo kontradiktorna z njegovimi trditvami.4 Sodišče prve stopnje je obširno obrazložilo izvajanje posesti tožnikovih pravnih prednikov od sklenitve kupoprodajne pogodbe 21. 11. 1937 dalje pa do leta 1991, čemur toženec niti ni izrecno nasprotoval.5

10. Breme dokazovanja, kdaj sta bili nepremičnini vrnjeni toženčevemu očetu, je bilo na tožencu. Tožnik je s predložitvijo historičnega zemljiškoknjižnega izpiska za vl. št. 11, k. o. Y (A23) izkazal, da je bila sporna parcela 988/5 odpisana iz vl. št. 55, k. o. X 6 in pripisana k vl. št. 11, k. o. Y.7 S sklepom Okrajnega sodišča v Kranju z dne 17. 3. 1946 je bilo toženčevemu pravnemu pravniku zaplenjeno vse premično in nepremično premoženje. Pri zaplenjenih nepremičninah v vl. št. 11, k. o. Y se je vpisala lastninska pravica v korist države FLR Jugoslavije. Nepremičnina s parc. št. 988/5 je bila v tem času že vpisana v vl. št. 11, k. o. Y.8 Zato je pravilno razlogovanje sodišča prve stopnje o nedokazanosti toženčeve trditve, da se je sporna parcela vodila v vl. št. 55, k. o. X in da je bila njegovemu očetu vrnjena šele leta 1991 oziroma še kasneje. Premoženje iz vl. št. 11, k. o. Y je bilo toženčevemu očetu vrnjeno že v oktobru 1946.9 Sporna parcela je bila v vl. št. 11, k. o. Y vpisana še v letu 1960, ko je prišlo do poočitbe poprave meje pri tej parcelni številki.10 Iz te vl. št. se je odpisala šele v letu 1996 in vpisala v novo vl. št. 445, k. o. X.11

11. Predložena listinska dokumentacija povsem jasno izkazuje, da sta bili sporni nepremičnini toženčevemu očetu vrnjeni že v letu 1946, kot je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Zato bi moral toženec za svoje drugačne navedbe - da sta bili nepremičnini vrnjeni njegovemu očetu šele v letu 1991 oziroma 1997 - predložiti ustrezne dokaze. K temu je bil pozvan, vendar dokaznega bremena ni zmogel. Dejstvo, da sta sporni nepremičnini danes vodeni v k. o. X in ne v k. o. Y pa njegovih zatrjevanj ne potrjuje, saj zap. št. 21 v vl. št. 11, k. o. Y izkazuje razloge za odpis sporne parcele in vpis v nov vložek v k. o. X. 12. Ker predložena listinska dokumentacija prepričljivo izkazuje, da sta bili sporni nepremičnini12 vrnjeni toženčevemu očetu že v letu 1946, da pa jih je na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 21. 11. 1937 imela v posesti tožnikova pravna prednica in njeni družinski člani, je pravilna odločitev prvega sodišča, da se je priposestvovalna doba iztekla najkasneje v letu 1958 in da je tožbeni zahtevek utemeljen.

13. Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere - skladno z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP - pazi po uradni dolžnosti, zato jo je zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14. Tožnikov odgovor na pritožbo ni v bistvenem prispeval k razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji, zato stroške, ki jih je imel z njim, nosi sam (154., 155. in 165. člen ZPP).

1 To pomeni, da tudi nepremičnina, iz katere sta nastali sporni parceli. 2 Zapis pod zap. št. 8 B lista vl. št. 11, k. o. Y. 3 Skica in izmere spornih nepremičnin (A 14). 4 27. točka obrazložitve. 5 25. točka obrazložitve. 6 Ta historični zk izpisek je predložil toženec (B3). 7 Zapis pod zap. št. 6. 8 Glej vpis pod zap. št. 6 z dne 14. 3. 2012. 9 Zap. št. 8 B lista vl. št. 11. 10 Glej zap. št. 14. 11 Glej zap. št. 21. 12 Oziroma takrat še enotna parcela 988/5.