Jedro

Glede na pojasnjeno bi moral pritožnik vložiti predlog za dopustitev revizije v roku 30 dni po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje1 pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije (prvi in drugi odstavek 367.b člena ZPP). Predlogu bi moral priložiti odločbe nižjih sodišč in listine iz sodnega spisa in vsebinsko oblikovati predlog na način, kot je to določeno v četrtem odstavku 367.b člena ZPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagajoča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo reviziji predlagatelja z dne 23. 9. 2019 ter predlagateljevega odvetnika z dne 20. 9. 2019, ki sta bili vloženi zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru I Cp 571/2019 z dne 4. 7. 2019. 2. Predlagatelj vlaga pritožbo zaradi bistvene kršitve določb nepravdnega postopka. Navaja, da drži, da je vloga naslovljena kot revizija, ne drži pa, da po vsebini iz vloge ne izhaja, da predstavlja predlog za dopustitev revizije. Vloga, ki jo je 20. 9. 2019 vložil pooblaščenec predlagatelja, vsebuje vse kar je potrebno za popolno vlogo za dopustitev revizije. Nadalje se sklicuje na prvi odstavek 124. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-E1) ter 37. člen Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), ki določa, da je zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan, dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V 56. členu Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) je določeno, da je revizija dovoljena. V nobenem predpisu 56. člen ZDen ni spremenjen in je zato nedopustna razlaga izpodbijanega sklepa, da revizija ni dovoljena. Že pred sprejetjem ZNP-1 so bile vložene revizije. Sklicuje se na zadevo II Ips 22/2018. Glede na obrazloženo meni, da je nedopustno, da se predlagatelju onemogoči dostop do Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ker njegova vloga vsebuje vse elemente, potrebne za vlogo za dopustitev revizije.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sklep sodišča prve stopnje je bil v obravnavani zadevi izdan 25. 4. 2019. Na podlagi prehodne in končne določbe 132. člena ZPP-E so se spremembe in dopolnitve iz ZPP-E začele uporabljati 14. 9. 2017. Skladno z določbo tretjega odstavka 125. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku - ZPP-E2 se postopek vodi po, s to novelo spremenjenih in dopolnjenih določbah ZPP.

5. Z navedeno novelo je bil ukinjen institut dovoljene revizije. Revizijo je tako, od njene uveljavitve, mogoče vložit le, če jo Vrhovno sodišče prej dopusti. Da se takšna ureditev razteza tudi na nepravdne postopke, za katere je sicer določeno, da je revizija dovoljena3, izhaja iz 124. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku. Ta se glasi: "Če drug zakon določa, da je revizija v nepravdnem postopku dovoljena, se ta dopusti pod pogoji iz 367.a člena zakona in po postopku po zakonu4."

6. Tudi v nepravdnih postopkih, v katerih je revizija dovoljena s posebnim zakonom, torej od uveljavitve novele ZPP-E velja, da morajo udeleženci, skladno s 367.b členom ZPP podati predlog za dopustitev revizije. Revizija, kakršno v tej zadevi vlaga predlagatelj preko svojega pooblaščenca, ni dovoljena, kot je pravilno odločilo in pojasnilo sodišče prve stopnje. Pritožnikove drugačne razlage določb 124. člena ZPP-E, 56. člena Zakona o denacionalizaciji ter 126. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) so napačne, kar izhaja tudi iz sodne prakse oblikovane po uveljavitvi zadnje novele ZPP in novega ZNP-15. 7. Glede na pojasnjeno bi moral pritožnik vložiti predlog za dopustitev revizije v roku 30 dni po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje6 pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije (prvi in drugi odstavek 367.b člena ZPP). Predlogu bi moral priložiti odločbe nižjih sodišč in listine iz sodnega spisa in vsebinsko oblikovati predlog na način, kot je to določeno v četrtem odstavku 367.b člena ZPP. Pritožnik je vlogo naslovil na Okrajno sodišče na Ptuju, jo označil kot revizijo, iz vsebine vloge ne izhaja da gre za predlog za dopustitev revizije, vlogi ni priložil odločb in listin, zato te vloge ni bilo mogoče obravnavati kot predlog za dopustitev revizije,7, kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.

8. Pritožbeni razlogi glede na obrazloženo niso utemeljeni, zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

9. Predlagatelj s pritožbo ni uspel, zato mora sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Ur. l. RS 10/2017 2 Ur. l. RS 10/2017 3 Ni sporno, da za obravnavani nepravdni postopek – zahtevo za denacionalizacijo - 56. člen Zakona o denacionalizaciji določa, da je zoper odločbe sodišča druge stopnje revizija dovoljena, vendar glede na določbo 124. člena ZPP-E pod pogoji iz 367. a člena ZPP. 4 Navedeno izhaja tudi iz pravila o mejah revizijskega preizkusa (371. člen ZPP), po katerem revizijsko sodišče preizkusi revizijo le v tistem delu in glede tistih konkretnih vprašanj, glede katerih je bila dopuščena. 5 VS RS Sklep Ips II 22/2018. 6 Sklep sodišča druge stopnje I Cp 571/2019 z dne 4. 7. 2019, pooblaščenec tožnika ga je prejel 22. 8. 2019 - povratnica na list. št. 452. 7 Primerjaj sklep VS RS II Dor 160/2018 in VS RS sklep II Dor 577/2019.