Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožena stranka je prejela dopis tožeče stranke, ki pomeni obvestilo o nepodpisu pogodbe. Glede na takšno dejansko stanje tudi po mnenju sodišča v obravnavani zadevi ne gre za situacijo, na katero se nanaša določba zadnje alinee 2. točke poglavja 2.3.2. razpisne dokumentacije, zato ni bil podan pogoj za zavrnitev vloge na podlagi zadnjega odstavka poglavja 2.3.2. javnega razpisa, ki določa, da bodo vloge vlagateljev, ki ne izpolnjujejo pogojev iz navedenega poglavja, zavrnjene.
I. Tožbi se ugodi, sklep Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, št. 4300-60/2014-2 z dne 26. 6. 2014 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od prejema te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrnila vlogo tožeče stranke na Javni razpis za sofinanciranje začetnih investicij podjetij in ustvarjanja novih delovnih mest na območju izvajanja Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015 (v nadaljevanju javni razpis) za projekt „Modernizacija strojne opreme: Midi bager PC 88 MR-4 4 kom“. V obrazložitvi sklepa navaja, da se je tožeča stranka prijavila že na 4. javni razpis za sofinanciranje začetnih investicij, na katerem je bila njena vloga odobrena in izdan sklep o sofinanciranju. Tožeči stranki je bila dne 19. 9. 2012 tudi vročena pogodba v podpis, ki pa jo je nepodpisano vrnila 20. 9. 2012. Javni razpis pa je v točki 2.3.2. razpisne dokumentacije določal, da do nepovratnih sredstev niso upravičeni vlagatelji, ki so prejeli sklep o sofinanciranju projekta na 4. ali 5. javnem razpisu in niso podpisali pogodbe ter o tem niso pisno obvestili ministrstva. Ker vloga tožeče stranke ne izpolnjuje navedenega pogoja, jo je tožena stranka zavrnila.
Tožeča stranka v tožbi navaja, da ji je bil res na podlagi 4. javnega razpisa izdan sklep o sofinanciranju, vendar pogodbe ni podpisala, ter jo je vrnila ministrstvu dne 20. 9. 2012. V skladu z javnim razpisom pa do sofinanciranja niso upravičeni tisti vlagatelji, ki o nepodpisu pogodbe niso pisno obvestili ministrstva. Tožena stranka pa sama priznava, da je dobila vrnjene nepodpisane pogodbe, zato je njena odločitev protislovna. Zaradi zavrnitve vloge na obravnavanem razpisu pa je tožeči stranki nastala škoda, ker projekta ne more izvesti, sama pa je računala na pridobitev nepovratnih sredstev. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi ter odloči, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati odškodnino v znesku 134.720,00 EUR. Prav tako zahteva povrnitev stroškov sodnega postopka.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je v zadevi bistvena pravilna razlaga pogoja iz poglavja 2.3.2. razpisne dokumentacije, ki določa, da do sofinanciranja niso upravičeni vlagatelji, ki niso podpisali pogodbe, vendar s tem niso pisno obvestili ministrstva. V obravnavanem primeru pa je tožeča stranka s posredovanjem dopisa z dne 20. 9. 2012 pravilno obvestila toženo stranko o nepodpisu pogodbe, zato priznava, da je ugovor tožeče stranke utemeljen ter da je bila storjena procesna napaka. Zakonodaja pa toženi stranki ne omogoča odprave sklepa in izdaje novega, saj v konkretnem primeru ne more ugoditi vsem tožbenim zahtevkom. Ugodi lahko le tožbenemu zahtevku za odpravo izpodbijanega sklepa, ne more pa ugoditi zahtevku za plačilo odškodnino. Navedeni zahtevek ni v skladu z javnim razpisom, saj tožeča stranka pred prejemom sklepa o sofinanciranju ni smela začeti izvajati projekta, torej ni mogla utrpeti nobene škode. Prav tako je treba za dodelitev sredstev preveriti, ali vloga izpolnjuje tudi vse vsebinske pogoje ter nato še vlogo oceniti v skladu z razpisnimi merili. Tako tudi v primeru, ko bo izpodbijani sklep odpravljen in vloga ponovno obravnavana, tožeča stranka ne more utemeljeno računati na dodelitev sredstev. Razen tega samo dejstvo podpisa pogodbe o sofinanciranju ne pomeni nujno izplačila sredstva, ker je podlaga za izplačilo sredstev zahtevek, kateremu je treba predložiti obsežno dokumentacijo. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijani sklep, odškodninski zahtevek pa zavrne kot neutemeljen.
Tožba je utemeljena.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo izrecno izjavlja, da je v obravnavanem primeru napačno razlagala določbo zadnje alinee 2. točke poglavja 2.3.2. razpisne dokumentacije, ter da je zahteva tožeče stranke po odpravi izpodbijanega sklepa utemeljena.
V skladu z določbo zadnje alinee 2. točke poglavja 2.3.2. do nepovratnih sredstev niso upravičeni vlagatelji, ki so prejeli sklep o sofinanciranju na 4. ali 5. javnem razpisu za sofinanciranje začetnih investicij podjetij in ustvarjanja novih delovnih mest na območju izvajanja Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015 in niso podpisali pogodbe, vendar o tem niso pisno obvestili MGRT. Po navedenem pogoju so torej izključeni vlagatelji, ki v prejšnjih razpisih kljub odobrenim sredstvom niso podpisali pogodbe in o tem niso pisno obvestili tožene stranke.
Sodišče ugotavlja, da pravna razlaga navedenega pogoja, kakor tudi dejansko stanje v zvezi s tem, med strankama v tem postopku nista več sporni. Tožena stranka namreč v odgovoru na tožbo priznava, da je dne 20. 9. 2012 prejela dopis tožeče stranke, h kateremu so bili priloženi nepodpisani izvodi pogodbe o dodeljenih sredstvih na podlagi 4. javnega razpisa, ter pritrjuje stališču tožeče stranke, da navedeni dopis pomeni obvestilo o nepodpisu pogodbe. Glede na takšno dejansko stanje tudi po mnenju sodišča v obravnavani zadevi ne gre za situacijo, na katero se nanaša določba zadnje alinee 2. točke poglavja 2.3.2. razpisne dokumentacije, zato ni bil podan pogoj za zavrnitev vloge na podlagi zadnjega odstavka poglavja 2.3.2. javnega razpisa, ki določa, da bodo vloge vlagateljev, ki ne izpolnjujejo pogojev iz navedenega poglavja, zavrnjene.
Sodišče je izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, v katerem bo morala vlogo tožeče stranke preizkusiti še glede izpolnjevanja ostalih pogojev javnega razpisa. Ker je sodišče izpodbijani sklep odpravilo in vrnilo zadevo toženi stranki v ponovni postopek, ni pogojev za odločanje o zahtevku tožeče stranke za plačilo odškodnine, saj izpolnjevanje ostalih razpisnih pogojev in meril, od česar je odvisna pravica do pridobitve sredstev, še sploh ni bilo predmet obravnave.
Odločitev o stroških temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbi ugodi in upravni akt odpravi, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve prisodi pavšalni znesek, ki v skladu z določbami Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu znaša 285,00 EUR.