Jedro

Določba četrtega odstavka 155. člena ZNP-1 je jasna: če se glede stvari, ki je predmet delitve, začne postopek izvršbe, sodišče postopek delitve prekine do konca postopka izvršbe. Navedeno zakonsko določilo je posledica dejstva, da je nadaljnji tek nepravdnega postopka odvisen od tega, kaj se bo zgodilo v izvršilnem postopku. Če bo solastniški delež nasprotnega udeleženca prodan, bo izgubil materialnopravno legitimacijo za postopek delitve nepremičnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo postopek delitve solastne nepremičnine do pravnomočno zaključenega postopka izvršbe I 96/2023, ki se vodi pred istim sodiščem.

2. Pritožuje se nasprotni udeleženec. Meni, da odločitev ni pravilna, ker niso izpolnjeni pogoji za uporabo četrtega odstavka 155. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Sodišče je postopek prekinilo v nasprotju z namenom navedenega zakonskega določila, prekinitev postopka bi pomenila zlorabo procesnih pravic predlagateljice in nerazumno preprečitev delitve skupnega premoženja. Predlagateljica je predlog za delitev nepremičnine umaknila, ker je očitno ugotovila, da bo nepremičnina, v kateri biva, sodno prodana. Ker sam od solastne nepremičnine že vrsto let nima nobene koristi, je predlagal nadaljevanje postopka. Tako bo lahko prišel do nujno potrebnih sredstev za svoje preživljanje in plačevanje preživnine za dva otroka. Sodišče se z vsebino izvršilnih spisov ni seznanilo; pojasnjuje tek postopkov izvršb, ki sta jih zoper njega vložila mld. otroka in navaja, da gre za zlorabo procesnih pravic, ki ne zasluži sodnega varstva. Višje sodišče naj izpodbijani sklep razveljavi in sodišče naj s postopkom čimprej nadaljuje.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila. Pritožniku očita, da ne skrbi za svoja otroka, tudi preživnine ne plačuje prostovoljno in so očitki, da pravice zlorablja ona, neutemeljeni.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Določba četrtega odstavka 155. člena ZNP-1 je jasna: če se glede stvari, ki je predmet delitve, začne postopek izvršbe, sodišče postopek delitve prekine do konca postopka izvršbe. Navedeno zakonsko določilo je posledica dejstva, da je nadaljnji tek nepravdnega postopka odvisen od tega, kaj se bo zgodilo v izvršilnem postopku. Če bo solastniški delež nasprotnega udeleženca prodan, bo izgubil materialnopravno legitimacijo za postopek delitve nepremičnine. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je takoj, ko je ugotovilo, da je na solastninskem deležu, ki ga ima nasprotni udeleženec na predmetu delitve, vpisana zaznamba izvršbe, postopek prekinilo.

6. Sodišče postopka ni prekinilo na predlog predlagateljice, pač pa po uradni dolžnosti. Očitki o zlorabi pravic so zato brezpredmetni in višje sodišče nanje ne bo odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki se v nepravdnem postopku uporablja skladno z 42. členom ZNP-1). Tudi ostale pritožbene navedbe glede na jasno določbo četrtega odstavka 155. člena ZNP-1 niso relevantne. Ker tudi nobene uradoma upoštevne kršitve iz drugega odstavka 350. člena ZPP ni, je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

7. Stroški pritožbenega postopka niso bili priglašeni.