10.12.1992

S K L E P

Ustavno sodišče je na seji dne 10.12.1992 obravnavalo pobudo Zvonke Tepina in drugih iz Ljubljane in

s k l e n i l o :

Ustavno sodišče ne sprejme pobude in ne začne postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe 2. točke 2. člena odloka Skupščine mesta Ljubljane o določitvi, spremembi in ukinitvi imen oziroma potekov cest, ulic in trga na območju mesta Ljubljane (Uradni list RS, št. 21/91-I).

O B R A Z L O Ž I T E V :

V pobudi za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku tega sklepa navedene določbe odloka, po kateri se Kidričeva ulica v Ljubljani preimenuje v Štefanovo ulico, pobudniki - Zvonka Tepina v imenu 144 občanov, Mira Vidic kot predsednica KO ZB NOV "Tone Tomšič" in Matjaž Miklavc kot predsednik sveta KS Ajdovščina - navajajo, da je Mestna geodetska uprava še pred kakršnimkoli predlogom občanov glede preimenovanja Kidričeve ulice v maju 1991. leta poslala KS Ajdovščina osnutek odloka, v katerem je bilo predvideno preimenovanju Kidričeve ulice v Štefanovo. V pobudi menijo, da Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane kot predlagatelja odloka ni mogoče identificirati z delovnimi ljudmi in občani, družbenopolitičnimi organizacijami, zborom ali organom krajevne skupnosti glede njihovih pristojnosti po zakonu o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80, 42/86 in Uradni list RS, št. 8/90).

Ustavno sodišče pobude ni sprejelo.

Iz gradiva, zbranega v postopku za preizkus pobude, je razvidno, da je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na podlagi gradiva, ki ga je pripravila komisija za poimenovanje naselij in ulic kot delovno telo izvršnega sveta v sodelovanju z Mestno geodetsko upravo v mesecu maju 1991 leta oblikoval besedilo osnutka odloka o določitvi, spremembi in ukinitvi imen na območju mesta Ljubljane in da je bil ta osnutek predložen v razpravo pristojnim krajevnim skupnostim, občinam, ZZB NOV Ljubljana, PTT ter mestnima sekretariatoma za urejanje prostora in varstvo okolja ter za občo upravo. O osnutku so v mesecu maju in juniju preteklega leta razpravljali tudi krajani v svetu krajevne skupnosti Ajdovščina ter na zboru iste krajevne skupnosti. Skupščina mesta Ljubljane je o osnutku razpravljala v septembru preteklega leta in pozvala delegate, naj morebitne nove predloge pošljejo komisiji za poimenovanje naselij in ulic. V mesecu oktobru 1991. leta je Skupščina mesta Ljubljane obravnavala predlog navedenega odloka in ga z amandmaji, ki pa se niso nanašali na izpodbijano določbo, tudi sprejela.

Po ustavi Republike Slovenije spadajo v pristojnost občine lokalne zadeve, ki jih občina lahko samostojno ureja in ki zadevajo samo prebivalce občine (prvi odstavek 140. člena). Zakon o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb določa načela, način in postopek za imenovanje, preimenovanje, združevanje, razdruževanje in odpravo naselij in ulic. Določa tudi, da pobude in predloge za imenovanje, preimenovanje, združevanje, razdruževanje in odpravo naselij in ulic dajejo delovni ljudje in občani na svojih zborih in v organih krajevnih skupnosti (tretji odstavek 7. člena). O imenovanju, preimenovanju, združevanju, razdruževanju in odpravi naselij in ulic ter o določitvi območij naselij odloča občinska skupščina (8. člen). Glede na takšno ustavno in zakonsko ureditev izpodbijana določba odloka po oceni ustavnega sodišča ni v neskladju z ustavo in zakonom. Besedila tretjega odstavka 7. člena navedenega zakona ni mogoče razlagati tako, da pobude in predlogi za spreminjanje imen ulic in naselij po drugi poti kot prek zborov občanov ter organov krajevnih skupnosti sploh ne bi bili dopustni. Po smiselni interpretaciji navedene določbe iz nje sledi, da morajo občani imeti možnost, da na zakonsko določeni način (na zborih in v organih krajevnih skupnosti) sodelujejo pri obravnavanju teh vprašanj, da dajejo pobude in predloge in da jih je o drugih predlogih treba vprašati za mnenje, ki pa za skupščino občine ni obvezujoče. Pri sprejemanju izpodbijane določbe so bile te zahteve, ki smiselno izhajajo iz zakona, spoštovane. Tako interpretacijo tretjega odstavka 7. člena navedenega zakona je ustavno sodišče sprejelo že v zadevi U-I-74/92 (odločba z dne 19.11.1992, Uradni list RS, št. 58/92).

Tudi v primeru, če bi mestna skupščina odločila v nasprotju s pravočasno izraženim odklonilnim mnenjem večine prebivalcev ulice (v tem primeru pa je bilo to večinsko odklonilno mnenje izraženo šele več mesecev po zakonito sprejeti odločitvi), taka odločitev ne bi bila nezakonita. Z njo nezadovoljni državljani lahko seveda po demokratični poti skušajo doseči spremembo take odločitve, ne morejo pa uspešno izpodbijati njene zakonitosti.

Po teh ugotovitvah je ustavno sodišče na podlagi 7. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije in 15. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) sklenilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.

P r e d s e d n i k

dr. Peter Jambrek