Jedro

Zdravniška komisija v postopku na drugi stopnji ni podrobno obrazložila, zakaj šteje za neustrezno oceno invalidnosti tožeče stranke, sprejeto v zdravniški komisiji v postopku na prvi stopnji glede uporabe 91. točke seznama odstotkov vojaške invalidnosti (Ur.l. SFRJ, št. 7/82) - v svoji oceni je namreč uporabila drugo točko tega seznama (96.a). Pavšalna navedba: "stanje po poškodbi ne povzroča funkcionalnih motenj" ne zadošča za tako obrazložitev.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve z dne 31.5.1993.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka v reviziji odpravila odločbo Sekretariata za občo upravo občine ... z dne 26.2.1993, s katero je navedeni prvostopni organ tožniku trajno priznal status civilnega invalida vojne, z razvrstitvijo v kategorijo "civilna žrtev vojne" X. skupine z 20 % invalidnostjo, zaradi stanja po strelni poškodbi levega gležnja s tem, da je tožnik upravičen do civilne invalidnine vojne v mesečnem znesku 1.630,62 SIT od 1.2.1993 naprej; ter tožniku ni priznala statusa civilnega invalida vojne, civilne žrtve vojne. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se tožena stranka sklicuje na določbe 3. člena zakona o varstvu žrtev vojaške agresije na Republiko Slovenijo v letu 1991 (ZVVA 91) in 1. in 2. člena zakona o civilnih invalidih vojne (ZCIV). Tožena stranka navaja, da je v reviziji prvostopne odločbe, opravljeni po uradni dolžnosti, poslala konkretno zadevo v oceno pristojni zdravniški komisiji II. stopnje. Komisija jo je obravnavala dne 11.5.1993, ko je po proučitvi medicinske dokumentacije v upravnih spisih in po osebnem pregledu tožnika izdala izvid in mnenje, v katerem je ugotovila, da tožniku "stanje po strelni poškodbi v področju levega distalnega dela goleni s fisuro fibule" povzroča invalidnost pod 20 %, ki jo je komisija ocenila po točki 96 a seznama odstotkov vojaške invalidnosti, z obrazložitvijo, da tožniku stanje po poškodbi ne povzroča funkcionalnih motenj, zato pri oceni invalidnine ne pride v poštev 91. točka tega seznama. Navedeni izvid in mnenje pristojne zdravniške komisije druge stopnje v ... je v celoti sprejela. Glede na to, da tožnikova invalidnost po ranitvi v juniju 1991 ob agresiji na Republiko Slovenijo ne znaša 20 %, tako niso izpolnjeni pogoji za priznanje statusa civilne žrtve vojne po določbah zakona o civilnih invalidih vojne. Zato je prvostopno odločbo odpravila ter odločila, da se tožniku ne prizna status civilnega invalida vojne.

Tožnik se v tožbi ne strinja z navedeno odločitvijo tožene stranke. Z njo je zelo prizadet. V izvidu in mnenju zdravniške komisije v postopku na drugi stopnji je navedeno, da po njegovi poškodbi ni prišlo do anatomske okvare, kot tudi ne do funkcionalne motnje. Meni, da po vsakem zlomu pride do določene anatomske okvare in je to tudi razvidno iz rentgenske fotografije njegove poškodbe. O njegovih funkcionalnih motnjah ga ni nihče dosti vpraševal. Sama noga ni videti drugačna. Težav po poškodbi pa ima precej. Ukvarja se z zelo napornim poklicem varilca. Na nogah je cel dan in dviguje precej težke stvari. Poklica ne more več opravljati z isto zmogljivostjo, kot ga je doslej. Noga se mu hitreje utrudi in mu tudi zateče. Takrat začne tudi šepati. Pogosto čuti bolečino v predelu poškodbe. Včasih se zaradi nje tudi zbudi. Opaža tudi manjšo gibljivost levega stopala, predvsem zjutraj, dokler se ne razgiba. Včasih ga v predelu pod levim kolenom napade močan krč, nakar ga mišica boli več dni. Ne more dolgo hoditi. Tek je moral popolnoma opustiti. Ker mu poškodba dejansko povzroča resne težave, meni, da mu 20 % invalidnost in status civilnega invalida vojne pripadata. Smiselno predlaga, da sodišče ugodi tožbi in odpravi izpodbijano odločbo.

V odgovoru na tožbo tožena stranka ponavlja razloge izpodbijane odločbe in še dodaja: Glede navedb tožnika, da se ne strinja z odločitvijo pristojne komisije druge stopnje, ker je mnenja, da po vsakem zlomu nastopijo določene anatomske okvare, kar je razvidno tudi iz rentgenskih fotografij, tožena stranka pripominja, da so te navedbe brezpredmetne za odločitev o stvari. Pristojna zdravniška komisija druge stopnje je namreč svojo odločitev sprejela po proučitvi priložene medicinske dokumentacije, vključno z rentgensko fotografijo goleni, in po osebnem pregledu tožnika. Predlaga, da sodišče zavrne tožbo kot neutemeljeno.

Tožba je utemeljena.

Sodišče meni, da navedena zdravniška komisija v postopku na drugi stopnji (ZK II. stopnje) v svojem mnenju z dne 11.5.1993, na katerega se je oprla tožena stranka v izpodbijani odločbi, ni dovolj podrobno obrazložila, zakaj šteje, da je pri oceni tožnikove invalidnosti v mnenju zdravniške komisije v postopku na prvi stopnji z dne 9.2.1993 bila uporaba 91. točke seznama odstotkov vojaške invalidnosti (Uradni list SFRJ, št. 7/82 - seznam) neustrezna. Do tega bi se morala navedena zdravniška komisija določneje opredeliti in podrobno navesti razloge za tako oceno, saj le navedbo, da "stanje po poškodbi ne povzroča funkcionalnih motenj" ni mogoče šteti za zadostno obrazložitev povsem drugačnega mnenja zdravniške komisije II. stopnje o naravi tožnikove poškodbe (stanje po strelni poškodbi na področju levega distalnega dela goleni s fisuro fibule), kot je v mnenju zdravniške komisije I. stopnje (stanje po strelni poškodbi levega gležnja z zlomom leve fibule) glede na medicinsko dokumentacijo, ki je v upravnih spisih. Seveda lahko pride zdravniška komisija II. stopnje do drugačnega sklepa o oceni tožnikove poškodbe kot zdravniška komisija I. stopnje, toda to mora podrobno obrazložiti na podlagi medicinske dokumentacije in pravil stroke ter izsledkov medicinske znanosti. Navedena pavšalna navedba pa ni taka, da bi temu ustrezala. Tožena stranka bi lahko odpravila navedeno pomanjkljivost in bi od zdravniške komisije II. stopnje zahtevala, naj v nakazani smeri dopolni obrazložitev navedenega mnenja. Tega pa ni storila, pač pa je v izpodbijani odločbi navedla, da je v celoti sprejela to mnenje. Po presoji sodišča bi torej mnenje zdravniške komisije II. stopnje v razmerju do drugačnega mnenja zdravniške komisije I. stopnje moralo biti popolno, jasno ter podrobno obrazloženo, da bi ga mogla presoditi tožena stranka, ko je v postopku revizije odločala o tem, ali bo tožniku priznala ali ne status civilnega invalida vojne, civilne žrtve vojne.

Zaradi navedenega je moralo sodišče tožbi ugoditi, izpodbijano odločbo pa odpraviti na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih (ZUS). Določbe ZUS in navedenega seznama odstotkov vojaške invalidnosti je sodišče uporabilo kot republiške predpise na podlagi določbe 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).

Tožena stranka bo torej morala na podlagi pripombe sodišča v tej sodbi, izdati novo odločbo, ki bo temeljila na podrobno obrazloženem mnenju navedene zdravniške komisije v postopku na drugi stopnji glede neustreznosti ocene tožnikove invalidnosti v mnenju zdravniške komisije v postopku na prvi stopnji v zvezi z uporabo 91. točke navedenega seznama (62. člen ZUS).