20. 4. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 1. aprila 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. Kp 428/2002 z dne 24. 9. 2003 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Postojni št. K 19/2002 z dne 5. 6. 2002 se ne sprejme.

Obrazložitev

A.

1.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper pravnomočno sodbo, s katero je bil spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja po prvem odstavku 152. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – KZ). Izrečena mu je bila pogojna obsodba, v kateri sta mu bila določena 150.000 SIT denarne kazni in preizkusna doba enega leta. Naloženo mu je bilo tudi plačilo stroškov postopka.

2.Ustavni pritožnik meni, da je sodba krivična. Navaja, da kaznivega dejanja, za katerega je bil obsojen, ni storil in mu dejansko tudi ni bilo dokazano. Vstopil naj bi v prostore v hiši, katere solastnik je, in za vstop naj bi imel upravičen razlog. Dejanje naj bi storil zaradi samozaščite, saj je bil izzvan z nasilnim dejanjem oškodovanke. Meni, da sta obe sodišči zadevo obravnavali "enostransko", tako da sta v celoti sprejeli navedbe obtožbe. Njegove navedbe in navedbe priče, ki je pričala v prid njegovi obrambi, pa naj bi v celoti zavrnili. Meni, da so mu bili z izpodbijanima odločitvama sodišč kršena njegova pravica do pravične obrambe, prizadeta njegova čast in posledično naloženo plačilo stroškov pritožbenega postopka. Navaja tudi, da na možnost vlaganja izrednih pravnih sredstev v izpodbijani sodbi ni bil opozorjen. Sam ugotavlja, da zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, prav za to pa v njegovem primeru gre. Glede na to meni, da mu preostane le še možnost ustavne pritožbe.

B.

3.V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče presoja, ali so bile z izpodbijanimi posamičnimi akti kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Zato zgolj z zatrjevanjem zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožnik ne more utemeljiti ustavne pritožbe.

4.Pritožnik smiselno zatrjuje kršitev pravice do nepristranskega sodišča (prvi odstavek 23. člena Ustave) in pravice do obrambe (29. člen Ustave). Zatrjevane kršitve človekovih pravic obrazloži z nezadovoljstvom zaradi odločitve sodišč, z navajanjem svojega videnja zadeve in z zatrjevanjem napačne dokazne ocene s strani sodišč. Zgolj navedeno za izkaz kršitve človekovih pravic ne zadošča.

5.Ker z izpodbijanima sodbama očitno niso bile kršene človekove pravice kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo. Pri tem se Ustavnemu sodišču ni bilo treba opredeliti do vprašanja izčrpanosti pravnih sredstev.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata

dr. Zvonko Fišer