Jedro

V izbirni vlogi prijavljena zemljišča morajo izpolnjevati prijavljeno dejansko rabo v času vloženih zahtevkov za izplačilo plačilnih pravic (obdelana morajo biti skladno z zahtevami za posamezno vrsto rabe ves čas vegetacije), torej tudi v času izvedbe kontrole. Izjema je le uporaba za nekmetijsko rabo, ki ni daljša od 30 dni (drugi odstavek 7. člena Uredbe o neposrednih plačilih v kmetijstvu, Uredbe EKO-0).

Relevantna je dejanska raba GERK-a, ki mora ustrezati prijavljeni dejanski rabi v času oprave kontrole.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopni organ je ugodil 52,92 plačilnim pravicam v višini 9.060,50 EUR ter dodatnemu plačilu za ekstenzivno rejo ženskih govedi za 5 živali v znesku 611,00 EUR (1. točka izreka); odločil, da znaša povračilo odobritev v zvezi s finančno disciplino za plačilne pravice in dodatno plačilo za mleko za gorsko višinske in strma kmetijska gospodarstva 183,97 EUR in za ekstenzivno rejo ženskih govedi 12,41 EUR (2. točka izreka); zavrnil plačilne pravice v višini 34,15 plačilnih pravic (3. točka izreka); znižal izplačilo plačilnih pravic in/ali dodatno plačilo za mleko za gorsko višinske in strma kmetijska gospodarstva v višini 93,59 EUR, dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi v višini 6,31 EUR (4. točka izreka); ugotovil, da plačilne pravice, pridobljene na podlagi sheme enotnega plačila, prenehajo veljati 31. 12. 2014 (5. točka izreka); ter, da se stranki skupaj odobri 9.767,98 EUR izplačila (6. točka izreka). V obrazložitvi je navedel, da je tožnik vložil vlogo za uveljavljanje neposrednih plačil za leto 2014. V zvezi z zavrnjenimi zahtevki navaja, da je bilo ugotovljeno, da je skupno število upravičenih površin, ki so predmet izplačila plačilnih pravic, manjše kot je število plačilnih pravic, za katero se zahteva izplačilo, zato je v skladu z določili 8. člena Uredbe o neposrednih plačilih v kmetijstvu, v zvezi s 57. členom Uredbe komisije (ES) št. 1122/2009, izplačal število plačilnih pravic, ki ustrezajo številu upravičenih površin. Za zavrnjeno površino se uporabijo znižanja in izključitve iz 57. in 58. člena Uredbe komisije (ES) št. 1122/2009. Nepravilnost se nanaša na GERK-e ... Površina, ki se zavrne, znaša 8,93 ha. Nadalje je, ker je bilo pri pregledu kraja samega ugotovljeno, da površina znotraj posameznega GERK-a, ki bi v skladu z določbami predpisa, ki ureja RKG, morala tvoriti svoj GERK, manjša od 0,10 ha, zato se zahtevek za izplačilo plačilnih pravic za ugotovljeno površino, ki bi morala tvoriti svoj GERK, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 8. člena Uredbe o neposrednih plačilih v kmetijstvu, v zvezi s četrtim odstavkom 31. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2014 (Uredba) zavrne. Za zavrnjeno površino se uporabljajo znižanja in izključitve iz 58. člena Uredbe komisije (ES) št. 1122/2009. Nepravilnost se nanaša na GERK-a ... in ... Površina, ki se zavrne, znaša 0,11 ha. Čezmerna prijava skupine kmetijskih rastlin za izplačilo plačilnih pravic znaša 9,03 ha, kar predstavlja več kot 3 % oz. več kot 2 ha, vendar ne več kakor 20 % ugotovljenih površin, zato se zahtevek za izplačilo plačilnih pravic, v skladu z določili 58. člena Uredbe komisije (ES) št. 1122/2009, zmanjša za dvakratno ugotovljeno razliko. Površina, ki se zavrne, znaša 18,07 ha. Na odobrenem znesku se skladno s prvim odstavkom 1. člena Uredbe sveta (ES) 1181/2013, v povezavi z 78. in 79. členom Uredbe komisije (ES) št. 1122/2009, izvede znižanje zaradi upoštevanja pravil finančne discipline, pri čemer se znesek, ki presega 2.000,00 EUR, zniža za 1,302214 %. Znesek, ki se vlagatelju za plačilne pravice oz. dodatno plačilo za mleko za gorsko višinska in strma kmetijska gospodarstva ne izplača, znaša 93,59 EUR. Na odobrenem znesku se skladno s prvim odstavkom 1. člena Uredbe sveta (ES) št. 1181/2013, v povezavi z 78. in 79. členom Uredbe komisije (ES) št. 1122/2009, izvede znižanje zaradi upoštevanja pravil finančne discipline, pri čemer se znesek, ki presega 2.000,00 EUR, zniža za 1,302214 %. Znesek, ki se vlagatelju za ukrep ERG ne izplača, znaša 6,31 EUR. Stranki so bila skupno odobrena sredstva v višini 9.767,98 EUR.

2. Drugostopni organ je pritožbo tožnika zavrnil, v obrazložitvi pa ni soglašal z njegovimi ugovori, ki so se nanašali na nepravilno ugotovljeno dejansko stanje pri opravljeni kontroli in superkontroli. V zvezi s tožnikovimi ugovori je opravil vpogled v evidenco dejanske rabe, ortofoto posnetke in fotografije iz obeh spornih kontrol in menil, da je ugotovitvam obeh kontrol v celoti slediti, saj gre pri spornih površinah dejansko za površine, ki niso predmet izplačila kmetijske politike.

3. Tožnik v tožbi navaja, da mu je bilo zavrnjeno 34,15 plačilnih pravic v vrednosti 5.847,16 EUR. Tožbo vlaga zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja pri kontrolnem pregledu prijavljenih površin. Površina izločenih površin ni pravilna, iz tega razloga tudi število zavrnjenih plačilnih pravic v izpodbijani odločbi ni pravilno. Ravnanje kontrolorjev pri pregledu oz. meritvah na kraju samem je bilo nestrokovno, pristransko, nepravilno. Pri obdelavi vloge niso bila upoštevana njegova dokazila, iz katerih je razvidno, da so bila vsa zemljišča obdelana v skladu z zakonodajo. Predlaga, da sodišče upošteva njegove slikovne dokaze, iz katerih je razvidno, da so zavrnjene površine bile obdelane v skladu z Uredbo o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju, več kot enkrat košene oz. popašene do 15. oktobra, ostanki pa zmulčeni ali košeni z ročno kosilnico, kar je obrazložil v pritožbi in poslanih pripombah na kontrolne zapisnike in podprl s slikovnimi dokazi. Predlaga, da mu tožena stranka plača 5.847,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe in zahteva povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Tožnik v obravnavanem upravnem sporu vlaga tožbo zoper odločitev organa, ki mu je zavrnil zahtevo za plačilne pravice v višini 34,15 plačilnih pravic in dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi v višini 6,31 EUR. Zavrnitev ima podlago v ugotovljenih nepravilnostih pri prijavi upravičene površine, ker je bila prijavljena vrsta rabe na posameznih GERK-ih večja od ugotovljene, in ker je bila ugotovljena površina znotraj posameznega GERK-a pri dveh GERK-ih drugačna od ugotovljene.

7. Ugotovitve, ki so bile podlaga za odločanje, izhajajo iz dveh opravljenih kontrol na kraju samem pred izdajo odločbe. Tožnik ugovarja napačno ugotovljenemu dejanskemu stanju pri kontrolnem pregledu prijavljenih površin in kršitvi določb postopka, ker pri obdelavi vloge niso bila upoštevana njegova dokazila. Tožnik že uvodoma v zvezi z zahtevo, da se upošteva njegove slikovne dokaze, izhaja iz napačnega pojmovanja, kdaj mora prijavljena vrsta dejanske rabe izpolnjevati zahteve prijavljene, dejanske rabe ko navaja, da so bile zavrnjene površine obdelane v skladu z Uredbo o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju, več kot enkrat košene oz. popašene do 15. oktobra.

8. Namreč v zbirni vlogi prijavljena zemljišča morajo izpolnjevati prijavljeno dejansko rabo v času vloženih zahtevkov za izplačilo plačilnih pravic (obdelana morajo biti skladno z zahtevami za posamezno vrsto rabe ves čas vegetacije), torej tudi v času izvedbe kontrole ((izjema je le uporaba za nekmetijsko rabo, ki ni daljša od 30 dni (drugi odstavek 7. člena Uredbe o neposrednih plačilih v kmetijstvu, Uredbe EKO-0, vendar ugotovljena nekmetijska raba v obravnavani zadevi ni primer iz te določbe)). Tožnik je s slikovnim materialom, ki ga je predložil k svojim pripombam (dopis z dne 20. 10. 2014) na kontrolo 1. 10. 2014 – 10. 10. 2014, dokazoval stanje, kot ga je izvršil 15. 10. 2014, po opravljeni kontroli, kar pa za pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje v zvezi s pravno podlago, na kateri temelji zavrnitev, ni bilo relevantno, saj je tudi superkontrola pokazala, da dejanska raba na prijavljeni površini ne ustreza ugotovljeni površini. Kot že rečeno je relevantna dejanska raba GERK-a, ki mora ustrezati prijavljeni dejanski rabi v času oprave kontrole. Ni bistveno, da je tožnik prijavljene površine (npr. trajno travinje – 1300) pokosil oz. popasel do 15. oktobra, če površine z dejansko rabo 1300 tej rabi na kontroli in superkontroli po definiciji te rabe niso ustrezale. Je pa organ pripombe tožnika upošteval v tej smeri (torej ne drži ugovor tožnika, da jih ni upošteval), da je opravil ponovno kontrolo (superkontrolo) (prvi odstavek 16. člena Uredbe), ki je pritrdila ugotovitvam kontrole o ugotovljenih nepravilnostih (v glavnini).

9. Tožnik je v pripombah z dne 20. 10. 2014 ugovarjal izločenim površinam pri kontroli, ugotovljeno je bilo, da so bile zaraščene (robida, grmovje) (raba 1410), v pritožbi pa ugotovljeni rabi 1600 pri superkontroli, v obeh primerih v zvezi z zahtevkom s prijavljeno dejansko rabo 1300. Šifrant in opis vrst dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč) rabo 1410 opisuje kot kmetijsko zemljišče v zaraščanju (zemljišče, ki se zarašča zaradi opustitve kmetovanja in preskromne kmetijske rabe), rabo 1600 kot neobdelano kmetijsko zemljišče (površina, ki je npr. rigolana in pripravljena za zasaditev novih trajnih nasadov), rabo 1300 pa kot trajni travnik (površina, porasla s travo, deteljami in drugimi krmnimi zelmi, ki se jo redno kosi oz. pase). Pri vsaki posamezni drugačni rabi od prijavljene 1300 je kontrolor (pri superkontroli) navedel razloge za ugotovitev, zakaj zapisniško ugotovljena raba ne ustreza rabi trajno travinje – 1300 (npr. pri rabi 1410, ugotavlja rast grmovja, robidovja, praproti; pri rabi 1600 nezatravljene površine; pri rabi 9999 (nekmetijska raba) gozdni rob, cesta; pri rabi 1500 rast dreves in grmičevja)). Vse ugotovljeno v času superkontrole ni ustrezalo prijavljeni dejanski rabi 1300. Sklicevanje na mulčenje, opravljeno med obema kontrolama, ni vzpostavilo prijavljene rabe 1300 (pri superkontroli so bile videne nezatravljene površine, ki tej rabi ne ustrezajo). Toženka je dejansko stanje, ugotovljeno na podlagi kontrole in super kontrole na podlagi zapisnikov, preverila tudi z vpogledom v evidenco dejanske rabe, ortofoto posnetke in fotografije iz obeh spornih kontrol, zato je lahko ob primerjavi vseh dokazov (tudi tožnikovih), zaključila, da sporne površine dejansko niso površine, ki bi bile v kmetijski rabi, kot jo je prijavil tožnik na obrazcu D zbirne vloge. Utemeljeno je lahko zavrnila tudi tožnikova dokazila v zvezi z ugotovljenim dejanskim stanjem, ki ne izkazujejo prijavljene dejanske rabe v času kontrol ter posledično tožnikove ugovore o nestrokovnosti in pristranskosti kontrolorjev. Tožnik pa tudi ni dokazal, da ugotovljena površina znotraj posameznega GERK-a (pri dveh GERK-ih) ne bi bila drugačna od ugotovljene.

10. V posledici ugotovljenih nepravilnosti pri prijavi upravičene površine je imela toženka podlago, da uporabi pravila o znižanjih in zavrnitvah plačilnih pravic. Višini sankcij pa tožnik ne ugovarja.

11. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna ter na zakonu utemeljena.

12. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.