Jedro

Glede na to, da je tožnik s tožbenim zahtevkom uspel, je sodišča prve stopnje pravilno odločilo po kriteriju uspeha v pravdi ter skladno z določbo 155. člena ZPP upoštevalo izdatke, ki so bili za pravdo potrebni. Pri tem je izhajalo iz stroškovnika pooblaščenke, ki ga je predložila na zadnji glavni obravnavi in ki vsebuje specifikacijo stroškov. Stranka mora skladno s tretjim odstavkom 163. člena ZPP najpozneje do konca glavne obravnave opredeljeno navesti stroške, ki naj bi ji bili povrnjeni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi stroškovni sklep v sodbi sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo tožene stranke ... z dne 30. 9. 2014 in odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 10. 9. 2014 in odločilo, da je tožeča stranka za obdobje od 1. 10. 2014 do 31. 12. 2014 upravičena do varstvenega dodatka v višini 47,69 EUR mesečno, ki se usklajuje v skladu z določili ZUTPG. S III. točko izreka pa je sklenilo, da je tožena stranka dolžna za tožečo stranko povrniti stroške postopka v višini 141,32 EUR, v roku 15 dni, po poteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tega zneska, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku 15-dnevnega roka za plačilo do plačila, na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

2. Zoper III. točko sodbe, to je zoper stroškovni sklep, je tožnik vložil pritožbo, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da je odvetnica, ki mu je bila dodeljena po Zakonu o brezplačni pravni pomoči, imela tudi stroške 10,00 EUR s parkiranjem, ki se ji morajo povrniti. Čudi se, da njemu sodišče ni povrnilo nobenih stroškov, čeprav je v eni od listin na to sodišče spomnil. Postopek se je začel leta 2014, zaključuje pa se leta 2017. Sodišče bi moralo vedeti, da so mu v teh treh letih nastajali stroški. Od leta 2014 do 8. 9. 2016 se je zastopal sam brez odvetnice in na pritožbenem sodišču uspel. Odvetnica je v postopku sodelovala 8 mesecev in dobila povrnjenih 142,00 EUR. Meni, da njemu pripada vsaj 200,00 EUR oziroma 300,00 EUR, čeprav tega ne bo specificiral. Gre za stroške bencina, avtobusa, vlaka, fotokopiranje, obiskovanje bank, itd. Do postopka ni prišlo po njegovi krivdi in bi moral dobiti še 500,00 EUR zaradi živčne napetosti, razen tega je moral 3 mesece živeti samo s 16,00 EUR varstvenega dodatka, namesto s 47,00 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je s sodbo tožnikovemu tožbenemu zahtevku ugodilo. Ob uporabi 154. člena in 155. člena ZPP ter odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/2015, v nadaljevanju OT), upoštevalo pa je tudi, da je bila tožniku z odločbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 577/2016 z dne 9. 12. 2016 dodeljena brezplačna pravna pomoč, je toženi stranki naložilo, da za tožnika povrne stroške postopka v znesku 141,32 EUR na račun sodišča. Glede na to, da je tožnik s tožbenim zahtevkom uspel, je pravilno odločilo po kriteriju uspeha v pravdi ter skladno z določbo 155. člena ZPP upoštevalo izdatke, ki so bili za pravdo potrebni. Pri tem je izhajalo iz stroškovnika pooblaščenke, ki ga je predložila na zadnji glavni obravnavi in ki vsebuje specifikacijo stroškov. Stranka mora skladno s tretjim odstavkom 163. člena ZPP najpozneje do konca glavne obravnave opredeljeno navesti stroške, ki naj bi ji bili povrnjeni.

6. Iz listin sodnega spisa pa ne izhaja, da bi jih tožnik opredelil oziroma specificiral, ampak je v vlogi z dne 15. 3. 2017 (list. št. 62) zgolj navedel, naj sodišče razmisli tudi o stroških in ostalem od zneska 150,00 EUR, na zadnji glavni obravnavi pa stroškov ni uveljavljal, niti ni vztrajal pri zahtevku, navedenem v vlogi z dne 15. 3. 2017. 7. Iz tega razloga sodišče prve stopnje ni moglo izdati drugačne odločitve od izpodbijane, vključno v zvezi s stroški iz naslova parkirnine, ker za to ni bilo nobene podlage, saj jih pooblaščenka ni izkazala. Glede na določbo tretjega odstavka 163. člena ZPP tožnik tudi neuspešno šele v pritožbi uveljavlja priznanje 200,00 EUR, pri čemer niti ne navaja, kateri stroški so v tem znesku zajeti oziroma jih ne specificira. Povsem neutemeljeno se tožnik pri uveljavljanju stroškov postopka primerja z odvetnico in višino stroškov pogojuje s trajanjem njenega zastopanja s časom, ko se je tožnik zastopal sam. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 15/2003, v nadaljevanju Pravilnik) določa, do katerih potrebnih izdatkov so stranke upravičene. V vsakem primeru pa ne do vseh in v takšnem obsegu kot pooblaščenci, ki so odvetniki.

8. Prav tako neutemeljeno tožnik šele v pritožbi uveljavlja priznanje 500,00 EUR, ne glede na to, ali iz naslova stroškov postopka ali iz naslova odškodnine. Skladno z določbo 184. člena ZPP lahko tožeča stranka do konca glavne obravnave spremeni tožbo in uveljavlja drug zahtevek poleg že obstoječega, ne pa torej šele v pritožbi, kot je to storil tožnik in zgolj pavšalno uveljavlja priznanje 500,00 EUR.

9. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo stroškovni sklep sodbe sodišča prve stopnje.