Jedro

Utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje je tak dogodek ali stanje, ki pomeni razumno oviro za opravljanje procesnega dejanja. Zgolj bolezen s povečano telesno temperaturo in odobren bolniški stalež stranke ne predstavljata utemeljenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje, saj delavka (tožnica) ni bila tako hudo bolna, da ne bi bila sposobna odpreti sodnega pisma in vložiti pritožbe.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje z dne 10.10.2002 in z dne 15.10.2002.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dne 10.10.2002 s sklepom zavrnilo predlog tožnice za vrnitev v prejšnje stanje. S sklepom z dne 15.10.2002 je zavrglo predlog za oprostitev plačila sodnih taks za sodbo in sklep, zavrnilo pa predlog za oprostitev sodnih taks za pritožbo.

Zoper oba navedena sklepa se je v odprtem pritožbenem roku pritožila tožnica. V pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje navaja, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi prišlo v nasprotje z odločitvijo, ko priznava, da je bila bolna. Dejansko stanje bolezni bi moralo sodišče ugotavljati z zaslišanjem tožnice in tudi z zaslišanjem njene hčerke in osebne zdravnice. Sodišče ni upoštevalo, da je tožnica brez pooblaščenca in ni ravnalo v smislu določb 12. člena Zakona o pravdnem postopku. Meni, da je odločitev sodišča napačna in neživljenjska ter tudi nestrokovna, ker sodišče nima zdravniških znanj. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni ali razveljavi in zadevo vrne v nov postopek.

V pritožbi zoper sklep o zavrženju in zavrnitvi oprostitve plačila sodnih taks tožnica navaja, da se je s pisno vlogo z dne 1.7.2002 pritožila na odločitev prvostopenjskega sodišča v zvezi z oprostitvijo plačila sodnih taks in ni predlagala nove oprostitve plačila sodnih taks, kot je to razumelo sodišče prve stopnje. Pričakuje tudi presojo pravilnosti odmerjene sodne takse za sodbo v znesku 350.000,00 SIT. Opozarja, da je sodišče prve stopnje nepristojno za odločanje o pritožbi tožnice zoper odločitev istega sodišča. Pritožbi nista utemeljeni.

Pritožbeno sodišče najprej odgovarja na pritožbene navedbe v zvezi s sklepom o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče je pri odločitvi pravilno uporabilo določbe 1. odst. 116. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99), ki določa, da lahko sodišče na predlog stranke dovoli vrnitev v prejšnje stanje, če spozna, da je stranka zamudila rok iz upravičenega vzroka. Sodišče prve stopnje je ugotavljalo, ali je tožnica zamudila rok za vložitev pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje iz upravičenega vzroka. Zato je razpisalo narok, na katerem je zaslišalo tožnico in izvedlo vse predlagane dokaze. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje moralo na naroku izvajati dokaz z zaslišanjem lečeče zdravnice in hčerke tožnice, saj tak dokaz ni bil predlagan. Zmotno je tudi mnenje pritožbe, da sodišče s tem ni ravnalo v skladu z 12. členom ZPP. Tožnica je namreč svojo procesno pravico - predlog za vrnitev v prejšnje uporabila in predlagala tudi izvedbo dokazov. Sodišče pa stranke ni dolžno poučevati, katere dokaze lahko še predlaga.

Sodišče prve stopnje je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo iz razloga, ker je ugotovilo, da tožnica od prevzema sodnega pisma na pošti 5.6.2002 do ponovnega nastopa dela dne 26.6.2002 ni bila tako bolna, da ne bi bila sposobna odpreti sodnega pisma in vložiti pritožbe. Pritožbeno sodišče se s tako dokazno oceno sodišča prve stopnje v celoti strinja.

Po ustaljeni sodni praksi je utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje tak dogodek ali stanje, ki pomeni razumno oviro za opravo procesnega dejanja. Zgolj bolezen s povišano telesno temperaturo in odobren bolniški stalež stranke, ki je v konkretnem primeru trajal od 5.6.2002 do 21.6.2002, po ustaljeni sodni praksi ne predstavlja utemeljenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje. Potrdilo o opravičeni zadržanosti z dela je bilo izdano tožnici že dne 20.6.2002, torej v času, ko naj po njenih trditvah ne bi bila sposobna odpreti sodne pošiljke, v kateri se je nahajala sodba sodišča prve stopnje. Tožnica je sama izpovedala, da se je dan ali dva po 5.6.2002, ko je prevzela poštno pošiljko na pošti, v zvezi s svojim zdravstvenim stanjem zglasila pri zdravnici. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica ni dokazala, da bi bila v času pritožbenega roka v takem stanju, da ne bila sposobna odpreti sodnega pisma in zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Neutemeljena je tudi pritožba v zvezi s sklepom, s katerim je sodišče zavrglo predlog za oprostitev plačila sodnih taks za sodbo in sklep in zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodnih taks za pritožbo. Protispisne so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje odločalo o tožničini pritožbi zoper zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih za sodbo in sklep, saj je sodišče prve stopnje ponovni predlog za oprostitev plačila sodnih taks za sodbo in sklep zavrglo in torej o stvari sami ni odločalo.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tudi predlog za oprostitev plačila sodnih taks za pritožbo iz razloga, ker tožnica predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni predložila nobene dokumentacije. Po določbi 169. člena ZPP mora stranka predlogu za oprostitev plačila sodnih taks predložiti potrdilo upravnega organa o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju članov gospodinjstva, potrdilo o svojih dohodkih in dohodkih članov gospodinjstva, zadnjo odločbo o dohodnini ter morebitne druge dokaze, s katerimi dokazuje svoje premoženjsko stanje in premoženjsko stanje članov gospodinjstva. V kolikor sodišče na podlagi navedenih dokazov ugotovi, da bi plačilo stroškov sodnih taks povzročilo škodo za nujno preživljanje stanke in njene družine, stranko lahko oprosti plačila sodnih taks. Ker tožnica ni dokazala, da bi plačilo sodnih taks ogrozilo njeno preživljanje in preživljanje članov družine, je sodišče prve stopnje utemeljeno predlog za oprostitev plačila sodnih taks za pritožbo zavrnilo.

Pritožbeno sodišče tožnici le še pojasnjuje, da v kolikor se z višino odmerjene sodne takse, kar izhaja iz pritožbe, ne strinja, lahko zahteva izdajo posebne odločbe o odmeri sodne takse. Tega vprašanja pa ni mogoče reševati s pritožbo zoper sklep, s katerim je zavrnjen predlog za oprostitev plačila sodnih taks.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.