Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V skladu s prvim odstavkom 221. člena ZD z dodatnim sklepom o dedovanju razdeljeno le tisto premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedelo.
Pritožba se zavrne in sklep potrdi.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog dedičev J. C., F. C. in L. V. z dne 07. 01. 2010 za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju.
2. Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožil dedič F. C. in navedel, da sodišče pri izdaji sklepa ni upoštevalo v predlogu navedenih dejstev in se tudi sklicevalo na materialni predpis, ki v času izdaje sklepa o dedovanju ni mogel veljati. Hiša, zgrajena na parceli 2243, vl. 322 k.o. X ni bila predmet zapuščinske mase v letu 1987. Vse je ostalo v lasti brata C. A., ki je zamolčal trietažno hišo, ki v sklepu o dedovanju I D 62/87 z dne 18. 07. 1988 sploh ni bila omenjena. Hiša je legalna šele od leta 2010 in je nikoli niso dedovali niti delili. Sodišče se sklicuje na določila Stvarnopravnega zakonika iz leta 2002 in spregleda, da je v času zapuščinskega postopka veljal Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, ki je vseboval nekoliko drugačen pogled na lastnino, tako glede zemljišča, kot tudi objektov na njem. Meni, da stanovanjski objekt v zapuščinskem postopku leta 1987 ni bil razdeljen in da je predlog za izdajo dodatnega sklepa utemeljen.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku-ZPP v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju-ZD).
5. Izpodbijana odločitev je pravilna in zakonita, tudi po mnenju višjega sodišča je sodišče prve stopnje svojo odločitev pravilno oprlo na pravilo iz 8. člena Stvarnopravnega zakonika, po katerem je vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, sestavina te nepremičnine. Glede na podatke v spisu je pravilen tudi nadaljnji zaključek sodišča, da je lastnik nepremičnine parc. št. 2243, vl. št. 322 k.o. X (ki je bila predmet sklepa o dedovanju iz leta 1988) tudi lastnik stavbe, ki stoji na tej parceli. Sodišče prve stopnje je zato upravičeno zavrglo predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, saj tudi po oceni višjega sodišča ne obstaja dodatna zapuščina, oziroma je o navedenem premoženju že pravnomočno odločeno s sklepom o dedovanju opr. št. I D 62/87 z dne 29. 06. 1987. Nenazadnje višje sodišče še ugotavlja, da je lahko v skladu s prvim odstavkom 221. člena ZD z dodatnim sklepom o dedovanju razdeljeno le tisto premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedelo. Iz podatkov v spisu (smrtovnica na red. št. 1) in celo iz trditev predlagateljev izdaje dodatnega sklepa o dedovanju izhaja, da so dediči že ob izdaji sklepa o dedovanju vedeli za sporni objekt na parc. št. 2243 k.o. X, ki tudi iz tega razloga ne more predstavljati naknadno najdenega premoženja oziroma utemeljevati izdaje dodatnega sklepa o dedovanju po 221. členu ZD.
6. Ker niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo F. C. zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).