Jedro

Trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.

Ker obravnavani upravni spor ni vrednostni spor (spor o pravici ali obveznost stranke, ki je izražena v denarni vrednosti), po naravi stvari tudi revizije ni mogoče dovoliti iz vrednostnega razloga. Revizija zato iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki ga kot edinega uveljavlja revident, ni dovoljena.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu navedeno pravnomočno sodbo je revident vložil revizijo. Glede dovoljenosti revizije se sklicuje na vrednostni razlog za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Navaja, da mu je bil z izpodbijanim upravnim aktom odmerjen davek v višini 559.116,81 EUR. Priglaša stroške postopka.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper sklep Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Celje, št. DT 0610-237/2009-59 (21-2001-01) z dne 9. 7. 2013. Z navedenim sklepom je davčni organ prve stopnje zavrnil vlogo revidenta, s katero je revident predlagal, naj davčni organ ugotovi, da mu je bila vročitev odločbe Republike Slovenije, Ministrstva za finance, št. DT-499-16-196/2010-2 z dne 28. 11. 2012, opravljena dne 5. 7. 2013. Revidentovo pritožbo zoper prvostopenjsko davčno odločbo je tožena stranka zavrnila kot neutemeljeno z odločbo, št. DT-499-16-183/2013-4 z dne 14. 2. 2014. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR.

6. Na tej podlagi je po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča revizija lahko dovoljena le, če je pravica ali obveznost stranke, o kateri je odločeno v izreku izpodbijanega upravnega akta, izražena v denarni vrednosti (npr. X Ips 504/2009 z dne 16. 12. 2009, X Ips 396/2009 z dne 30. 10. 2009, X Ips 152/2008 z dne 14. 10. 2009, X Ips 142/2009 z dne 23. 4. 2009), to je le v primerih, ko je z izpodbijanim upravnim aktom odločeno o pravici revidenta do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) ali o obveznosti plačati določen znesek, kot je to tudi že navedlo Ustavno sodišče RS v sklepih U-I-117/2009 in Up-501/2009 z dne 28. 1. 2010. 7. V obravnavanem primeru je bilo z izpodbijanim upravnim aktom odločeno o revidentovi zahtevi, da davčni organ ugotovi, da je bila revidentu tam navedena odločba vročena določenega dne. S takšnim zahtevkom revident očitno ni zahteval odločitve o pravici ali o obveznosti, ki bi bila izražena v denarni vrednosti, in z odločitvijo o tem zahtevku davčni organ ni odločil o revidentovi pravici ali obveznosti, ki bi bila izražena v denarni vrednosti. O njegovi obveznosti plačati znesek, ki ga navaja v reviziji, je bilo odločeno z upravnim aktom, ki ni predmet izpodbijanja v obravnavanem primeru. Ker obravnavani upravni spor ni vrednostni spor (spor o pravici ali obveznost stranke, ki je izražena v denarni vrednosti), po naravi stvari tudi revizije ni mogoče dovoliti iz vrednostnega razloga. Revizija zato iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki ga kot edinega uveljavlja revident, ni dovoljena.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1. 9. Odločitev o stroških temelji na 165. in 154. členu Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.