Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V izvršilnih postopkih, uvedenih po uradni dolžnosti, gre za tako imenovane enostranske izvršilne postopke, ki imajo specifične lastnosti in ki uporabo nekaterih določil ZIZ v bistvu že pojmovno izključujejo. Bistvena značilnost takih postopkov je, da se začnejo po uradni dolžnosti in izpeljejo v celoti po uradni dolžnosti, brez sodelovanja upnika kot stranke v postopku. V tovrstnih postopkih je edina stranka dolžnik, upnika v izvršilnem procesnem smislu pa v takih postopkih ni. Tako tudi v predmetni zadevi, ko postopek teče po uradni dolžnosti, se obračun stroškov, ki ga naredi izvršitelj, ne pošlje upniku, kot to določa 38.c čl. ZIZ, ker upnika ni. O tem obračunu mora odločiti sodišče tako, kot je to storilo v predmetni zadevi.
Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršitelju F.S. odmerilo stroške v višini 7.761,21 SIT.
Zoper ta sklep se je pritožil izvršitelj F.S. in v pritožbi navaja, da je sodišče priznalo izvršitelju plačilo za storitve le v višini 7.761,21 SIT, čeprav je izvršitelj izdal 04.10.2005 poročilo in delni obračun upniku v skladu z 38.c čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in obračunal svoje plačilo v znesku 11.785,54 SIT. Upnik je prejel poročilo in delni obračun 06.10.2005 in ni v zakonskem roku vložil zahtevo, da o obračunu odloči predmetno sodišče. Obračun tako velja za dokončnega. Glede na to pritožbenemu sodišču predlaga, da mu prizna plačilo za stroške za opravljeno delu v predmetni zadevi v višini 11.785,54 SIT.
Pritožba ni utemeljena.
V skladu s pravno teorijo (Sudsko izvršilno pravo, Opči dio, avtorjev Triva-Belajac-Dika, paragraf 19/12-13 in 40/24-25) in sodno prakso (primerjaj sklep VS RS opr.št. III Ips 113/99 z dne 08.10.1999 in Sodnikov informator 1/99) gre v izvršilnih postopkih uvedenih po uradni dolžnosti za tako imenovane enostranske izvršilne postopke, ki imajo specifične lastnosti in ki uporabo nekaterih določil ZIZ v bistvu že pojmovno izključujejo. Bistvena značilnost takih postopkov je, da se začnejo po uradni dolžnosti in izpeljejo v celoti po uradni dolžnosti, brez sodelovanja upnika kot stranke v postopku. V tovrstnih postopkih je edina stranka dolžnik, upnika v izvršilnem procesnem smislu pa v takih postopkih ni. Tako tudi v predmetni zadevi, ko postopek teče po uradni dolžnosti, se obračun stroškov, ki ga naredi izvršitelj, ne pošlje upniku, kot to določa 38.c čl. ZIZ, ker upnika ni. O tem obračunu mora odločiti sodišče tako, kot je to storilo v predmetni zadevi. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je izvršitelj sodišču predložil tri poročila in tri delne obračune za opravljene neuspele rubeže v treh izvršilnih zadevah, vodenih po uradni dolžnosti, kjer vedno nastopa dolžnik B.Č. Iz teh poročil pa je razvidno, da je izvršitelj 26.09.2005 opravil rubež na dolžnikovem naslovu B.. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je za tri različne izvršilne zadeve izvršitelj opravil le en rubež in je iz tega razloga upravičen do nagrade, za neuspel rubež (25% vrednosti storitve) in do povračila potnih stroškov le enkrat. Ker pa je sodišče za opravljeno storitev neuspelega rubeža in povračilo potnih stroškov izvršitelju že priznalo v izvršilni zadevi pod opr.št. I 2/652, teh stroškov v predmetni izvršilni zadevi upravičeno ni priznalo. Ker je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, je pritožbeno sodišče pritožbo izvršitelja zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2.tč. 365.čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ).