Jedro

Preživnini v višinah po 12.000,00 SIT mesečno sta glede na ugotovljene premoženjske in druge razmere staršev obeh otrok prej nizki kot visoki. Zato je utemeljen zaključek, da je toženčeva preživninska obveznost do obeh tožnikov pravilno določena in v skladu z 79. členom zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki določa, da sodišče določi višino prispevka za preživljanje otrok v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami. Potrebe vsakega od otrok je sodišče v tem primeru ugotovilo v višini 30.000,00 SIT, oba otroka sta šoloobvezna, dohodki toženca pa so bistveno višji od dohodkov matere tožnikov (v razmerju nad 80.000 : nekaj nad 63.000 SIT).

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo naložilo tožencu, da mora plačevati za vsakega od otrok od 1.2.1996 dalje mesečno preživnino po 12.000,00 SIT, za čas od 1.11.1993 pa do 31.1.1996 pa mesečno v korist mladoletne hčerke M. po 10.654,00 SIT, v korist mladoletnega sina pa po 10.675,00 SIT.

Sodišče druge stopnje je s pobijano sodbo zavrnilo toženčevo pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje in navedeno sodbo potrdilo.

Revizijo zoper sodbo sodišča druge stopnje je vložil toženec iz revizijskih razlogov od 1. do 3. točke prvega odstavka 385. člena ZPP in predlagal, da naj se sodba razveljavi. Postopek je kršen, ker so si odločilni razlogi v nasprotju z dejstvi in s sabo ter se jih zato ne da preizkusiti. Ugotovljeno namreč je bilo, da je mati otrok do aprila 1994 živela v zunajzakonski skupnosti v drugem kraju in da je toženec živel ta čas skupaj z mladoletnima otrokoma. Ker ob takem stanju sodišče druge stopnje ni pojasnilo, zakaj obstaja toženčeva preživninska obveznost do otrok tudi v času do 31.3.1994, je zagrešilo kršitev postopka.

Zmotno je bilo uporabljeno tudi materialno pravo. Preživninski zavezanec je lahko le tisti izmed roditeljev, ki ne živi skupaj s preživninskim upravičencem. To pa je bila mati otrok. Toženec je dalje vsaj del preživninskih obveznosti do otrok poravnal in to na način in v višini, kot je sam izpovedal. Teh ugovorov pozneje v izvršilnem postopku ne bo mogel uveljavljati. Končno je zmotno stališče sodišča druge stopnje, da predstavlja edino obliko izpolnitve preživninske obveznosti plačilo v denarju na roke matere otrok.

Predlaga še, naj se ga oprosti plačila sodnih taks zaradi premoženjskih razlogov.

O vročeni reviziji se Državno tožilstvo Republike Slovenije ni izjavilo, tožeča stranka pa nanjo ni odgovorila (tretji odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku, naprej ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, ki omogoča samo omejen obseg preizkusa pravilnosti pravnomočne sodbe. Po določilu 385. člena ZPP je mogoče vložiti revizijo le zaradi določenih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena ZPP, zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 354. člena, storjene pred sodiščem druge stopnje in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Kadar revizija opredeljeno ne pove, zaradi kakšnih kršitev postopka iz prvega odstavka 354. člena ZPP je vložena, so razlogi pavšalni, ki onemogočajo preizkus sodbe v navedeni smeri. Vsebinski opis kršitev iz drugega odstavka 354. člena ZPP pa kaže, da uveljavlja toženec bistveno kršitev postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP. Taka kršitev po oceni revizijskega sodišča v obravnavanem primeru ni podana, ker vsebujeta sodbi sodišč obeh stopenj vsebinsko zadostne in razumljive razloge za sprejete ugotovitve in zaključke, ki so tudi medsebojno skladni in ni zatrjevanih nasprotij ali nejasnosti. Sodbi vsebujeta tako tudi razloge, s katerimi se utemeljuje višina toženčevih preživninskih obveznosti do obeh otrok za čas do 31.3.1994, ko naj bi po ponovljenih revizijskih trditvah "živel skupaj z mladoletnima tožnikoma" (kar ni pravno pomembno, ker je odločilno, ali je v tem času otroka preživljal oziroma izpolnjeval do njiju svoje preživninske obveznosti). Same dokazne ocene (o tem ali je in koliko plačal preživnine) v revizijskem postopku sploh ni mogoče pobijati (tretji odstavek 385. člena ZPP), ker je ta sestavina dejanskih ugotovitev. Po uradni dolžnosti upoštevne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, revizijsko sodišče ni ugotovilo.

Na prvi in drugi stopnji ugotovljeno dejansko stanje, na katero je revizijsko sodišče vezano, je utemeljevalo tako odločitev kot sta ju sprejeli sodišči nižjih stopenj, kar pomeni, da je bilo pri odločanju materialno pravo pravilno uporabljeno. Ker je bilo ugotovljeno, da je toženec le majhen del svojih preživninskih obveznosti do otrok poravnal v času do 31.3.1994, sta sodišči prve in druge stopnje pravilno odločili, da je toženec dolžan za preživnino otrok do navedenega časa plačati s sodbama odrejeno razliko, ki daje z upoštevanjem že plačanih delov do 31.3.1994 mesečno vsoto po 12.000,00 SIT v korist vsakega od otrok, na kakršen znesek sta preživnini celokupno določeni. Preživnini v višinah po 12.000,00 SIT mesečno pa sta glede na ugotovljene premoženjske in druge razmere staršev obeh otrok prej nizki kot visoki. Zato je utemeljen zaključek, da je toženčeva preživninska obveznost do obeh tožnikov pravilno določena in v skladu z 79. členom zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki določa, da sodišče določi višino prispevka za preživljanje otrok v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami. Potrebe vsakega od otrok je sodišče v tem primeru ugotovilo v višini 30.000,00 SIT, oba otroka sta šoloobvezna, dohodki toženca pa so bistveno višji od dohodkov matere tožnikov (v razmerju nad 80.000 : nekaj nad 63.000 SIT). Revizijsko sodišče je zato zaključilo, da toženčeva revizija ni utemeljena niti v smeri zmotne uporabe materialnega prava. Zato je njegovo revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (člen 393. ZPP).

Toženec je v reviziji predlagal tudi oprostitev plačila sodnih taks. O tem predlogu revizijsko sodišče ni moglo odločati, ker je za odločanje o takih predlogih pristojno sodišče prve stopnje. To bo tako moralo o predlogu še odločiti (prvi odstavek 173. člena ZPP).