Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Izvršiti je mogoče le tisti pravni naslov, ki je opremljen s klavzulo o izvršljivosti. Pravilna je bila zato odločitev tožene stranke, ki je kot neutemeljene zavrnila pritožbene ugovore, s katerimi je tožnik ugovarjal postopku izdaje plačilnega naloga in ki se nanašajo na način storitve prekrška. Teh ugovorov ne more upoštevati niti sodišče, saj v skladu z določbo 157. člena ZDavP-2 v sporni fazi postopka ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova. Kot neupoštevne pa je moralo sodišče zavrniti tudi tožbene ugovore v zvezi s premoženjskim oziroma finančnim stanjem tožnika, saj jih v postopku izvršbe ne more upoštevati.
Tožba se zavrne.
Prvostopenjski upravni organ, Ministrstvo za finance, Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Velenje, je s sklepom o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva pri bankah oziroma hranilnicah iz naslova neplačane globe in stroškov postopka, št. DT 42913-11236/2010-1-1602-05 z dne 27. 10. 2010, odločil, da se zoper dolžnika A.A. (tožnika v tem upravnem sporu), opravi davčna izvršba dolžnega zneska neplačane globe in stroškov postopka za prekršek, v višini 838,15 EUR (817,29 EUR in stroški davčne izvršbe v višini 20,86 EUR). Predlog je podalo Ministrstvo za notranje zadeve na podlagi plačilnega naloga 130-PP Mozirje, št. 000094056960 z dne 13. 4. 2010, ki je postal izvršljiv 30. 4. 2010. Odločeno je bilo, da se davčna izvršba opravi z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima dolžnik na računu pri banki. Odločitev je prvostopenjski upravni organ utemeljil z določbo 57. oziroma 202. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) in določbo 156. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2). Pojasnil je, da v obravnavanem primeru, ko se izterjujejo nedavčne obveznosti, predstavlja po določbi 146. člena ZDavP-2 izvršilni naslov odločba, sklep ali plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ pristojen za odmero te obveznosti.
Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zoper zgoraj navedeni sklep zavrnil in pritožniku pojasnil, da je bil plačilni nalog (ob upoštevanju sklepa o popravi pomote št. DT 42916-36/2010, 4-1602-01 z dne 2. 12. 2010) opremljen s sestavinami predpisanimi v 151. členu ZDavP-2 in da je bil izpodbijani sklep izdan (146. člen ZDavP-2) na izvršilnem naslovu opremljenim s potrdilom o izvršljivosti. Pojasnil je tudi, da v skladu z določbo 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova.
Tožnik v tožbi odločitvi oporeka in pojasnjuje, da so ga policisti kaznovali zato, ker je izstopil iz avta pred svojo hišo. Plačilni nalog so mu vrgli na zadnji sedež avta, ki je odpeljal, po tem ko je on izstopil. Kasneje je kopijo plačilnega naloga dobil po pošti. Res je preveč popil, vendar se je zavedal odgovornosti in je motorno kolo pustil pred gostinskim lokalom in najel voznika, ki ga peljal domov. Ima pokojnino v višini 811 EUR in globe ne more plačati. Ima tudi invalidne otroke. Predlaga da sodišče upošteva navedeno in smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.
Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in v odgovoru na tožbo navedla, da vztraja pri razlogih iz obrazložitve upravnih odločb. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.
Tožba ni utemeljena.
Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov v obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita ter da je tožena stranka za svojo odločitev navedla tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), ter dodatno navaja: V obravnavani zadevi gre za prisilno izterjavo dolžnega zneska denarne kazni na podlagi plačilnega naloga Ministrstva za notranje zadeve, št. 000094056960 z dne 13. 4. 2010, ki je postal izvršljiv 30. 4. 2010, torej gre v obravnavanem primeru za odločanje na podlagi prvega odstavka 146. člena ZDavP-2. Izterjava se uvede z izdajo sklepa o prisilni izterjavi, ki mora imeti vse v določbi 151. člen ZDavP-2 predpisane sestavine. Sodišče ugotavlja, da ima sporni sklep vse z zakonom predpisane sestavine, tudi v 3. točki 151. člena ZDavP-2 zahtevan podatek o izvršilnem naslovu, z navedbo, kdaj je nastopila izvršljivost. Navedeno pomeni, da je mogoče izvršiti le tisti pravni naslov, ki je opremljen s klavzulo o izvršljivosti. Ker torej podatki priloženega upravnega spisa izkazujejo, da je plačilni nalog opremljen s klavzulo izvršljivosti, v kateri je navedeno, da je postal plačilni nalog izvršljiv 30. 4. 2010, klavzula pa je opremljena s podpisom in štampiljko Policijske postaje Mozirje, je bila po presoji sodišča odločitev o prisilni izterjavi obveznosti pravilna. Pravilna je bila tudi odločitev tožene stranke, ki je kot neutemeljene zavrnila pritožbene ugovore, s katerimi je tožnik ugovarjal postopku izdaje plačilnega naloga in ki se nanašajo na način storitve prekrška. Teh ugovorov ne more upoštevati niti sodišče, saj v skladu z določbo 157. člena ZDavP-2, v sporni fazi postopka ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova. Kot neupoštevne pa je moralo sodišče zavrniti tudi tožbene ugovore v zvezi s premoženjskim oziroma finančnim stanjem tožnika, saj jih v postopku izvršbe ne more upoštevati.
Ker je torej sodišče presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo kot neutemeljeno, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.