Up-166/98

28.9.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe MOL, ki jo zastopa županja V. P. na seji senata dne 28. septembra 1998

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba MOL zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. U 1327/94-11 z dne 25.3.1998 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo tožbo pritožnice zoper sklep Ministrstva za kulturo št. 464-272/93 z dne 22.8.1994, s katerim je Ministrstvo zavrglo pritožničino zahtevo za denacionalizacijo kompleksa zgradb M. v L. Izpodbijana sodba temelji na ugotovitvi, da ni izkazano pravno nasledstvo med nekdanjo MOL in sedanjo MOL.

2.Po mnenju pritožnice je ta ugotovitev nepravilna in pravno nasledstvo dokazuje z analizo pravnega nasledstva MOL, katere naj bi izhajalo, da je z vsako zakonsko upravno-teritorialno spremembo na območju mesta Ljubljana nastala upravno- teritorialna oseba, ki naj bi pravno nasledila prejšnjo. Pravno nasledstvo naj bi dokazoval tudi četrti odstavek 14. člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov republike Slovenije, ki določa da so lastnina občine kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi, ki ležijo na območju občine in so bili dne 6.4.1941 v lasti občine. Uredba o vknjižbi lastninske pravice na državnih nepremičninah (Uradni list FLRJ, št. 58/47) pa naj bi bila neposredna pravna podlaga podržavljenja.

3.Pritožnica zatrjuje kršitev pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave in utemeljuje pravico občin do denacionalizacije občinskega premoženja, s katerim občina gospodari kot zasebni lastnik.

B.

4.Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-225/96 z dne 15.1.1998 (Uradni list RS, št. 13/98) zavzelo stališče, da reorganizacija lokalne samouprave, t.j. vzpostavitev občin v okviru ponovnega vzpostavljanja klasične lokalne samouprave, ki temelji na vzpostavitvi novega državnopolitičnega sistema, ne pomeni, da obstaja kontinuiteta med današnjimi občinami in občinami izpred leta 1945.

5.V navedeni odločbi je Ustavno sodišče tudi ugotovilo, da Uredba o vknjižbi lastninske pravice na državnih nepremičninah ni spreminjala pravne narave premoženja, temveč je le določala način vknjižbe kot posledica poprejšnje upravno - teritorialne razdelitve Ljudske Republike Slovenije. Sprememb v zemljiški knjigi na podlagi navedene uredbe tako ni mogoče šteti za podržavljenje v smislu določb Zakona o denacionalizaciji (uradni list RS, št. 27/91 in 31/93).

6.Tudi za občine velja, tako kot za druge pravne osebe (npr. gospodarske družbe), da se lastnost pravne osebe določa z njenim statusnim opredeljevanjem. Ne glede na to, da je premoženje pravnokonstitutivni element oblikovanja pravne osebe, ni mogoče trditi, da gre za pravno nasledstvo že zato, ker so naslednice premoženja. Zato tudi, če gre za ustanovitev pravne osebe na isti lokaciji (ali teritoriju pri lokalnih skupnostih), z istim premoženjem in celo z istim imenom, to še ne pomeni, da gre za pravno nasledstvo v statusnem smislu.

7.Odločitev Vrhovnega sodišča temelji na ugotovitvi, da za pravno kontinuiteto ni pomemben njen dejanski, ampak le pravni obstoj, le-ta pa je prejšnji MOL prenehal na podlagi po drugi svetovni vojni sprejete zakonodaje o upravno teritorialnih enotah oblasti v Sloveniji. Ugotovitev, da je s tem pretrgana pravna kontinuiteta med prejšnjo MOL in pritožnico, pa izhaja tudi iz navedene odločbe Ustavnega sodišča.

8.Glede na vse navedeno z izpodbijano sodbo ni bilo poseženo v pritožničino pravico do zasebne lastnine. Ustavno sodišče zato ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi 1. alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik senata dr. Tone Jerovšek in sodnika Matevž Krivic ter dr. Lovro Šturm.

Sodnik Krivic je dal pritrdilno ločeno mnenje.

Predsednik senata dr. Tone Jerovšek

Pritrdilno ločeno mnenje sodnika Krivica

Obrazložitev sklepa, s katerega izrekom se strinjam, se mi zdi delno nekoliko zavajajoča, ker vzbuja vtis, kot da je bila ustavna pritožba MOL zoper zavrnitev njene zahteve za denacionalizacijo kompleksa zgradb M. v L. na Ustavnem sodišču zavrnjena predvsem (ali celo izključno) zato, ker ne obstaja pravna kontinuiteta med nekdanjo MOL in današnjo MOL. V resnici pa je ključni argument v odločbi št. U-I-225/96 z dne 15.1.1998, na katero se ta sklep sicer sklicuje, ne argument obstoja ali neobstoja pravne kontinuitete, ampak to, da občine tudi v primeru izkazane pravne kontinuitete sploh ne morejo biti denacionalizacijske upravičenke, ker je bila tudi lastnina nekdanjih občin javna in ne zasebna lastnina.

Ta ključni argument se v odločbi št. U-I-225/96 glasi takole: "19. Iz navedenega izhaja, da sprememb vknjižb v zemljiški knjigi že pojmovno ni mogoče šteti za podržavljenje v smislu določb ZDen. Ta zakon namreč ureja denacionalizacijo podržavljenega premoženja in v drugem odstavku 8. člena definira, da je z izrazom podržavljeno premoženje mišljeno zasebno premoženje, ki je z aktom o podržavljenju prešlo v splošno ljudsko premoženje, državno, družbeno ali zadružno lastnino. Bistvo te določbe je v tem, da se šteje, da je bilo zasebno premoženje podržavljeno, kadar je prešlo iz zasebne lastnine v navedene oblike lastnine. Zato Ustavno sodišče ugotavlja, da glede položaja občin v postopku denacionalizacije ne gre za vprašanje pravne praznine glede pravnega nasledstva, kot ga zatrjuje Vrhovno sodišče v svoji zahtevi."

Matevž KrivicV svojem pritrdilnem ločenem mnenju k tej odločbi pa sem med drugim zapisal:"Ob tem nadaljnje ugotavljanje, ali obstaja kontinuiteta ali ne, pravzaprav sploh ni več potrebno. Tudi če bi med nekdanjimi in današnjimi občinami obstajala pravna kontinuiteta, bi pravna naslednica občine, ki ji je država kakšno premoženje podržavila, lahko tak odvzem občinskega premoženja izpodbijala kvečjemu (pod določenimi pogoji) kot ustavno nedopusten poseg oziroma kršitev pravice do lokalne samouprave (z odvzemom za to potrebnih sredstev), nikakor pa ne kot kršitev pravice do zasebne lastnine - saj tudi lastnina nekdanjih občin ni bila zasebna, ampak javna lastnina."