Jedro

V sporu ne nastopata Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zavarovanec oziroma uživalec pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, temveč od vsega začetka le zavod in zavarovančeva dedinja, ki naj bi bila s plačilom zneska, vendar že po smrti zavarovanca, neupravičeno obogatena. Med strankama zato obstaja le klasično civilno pravno razmerje, o katerem je pristojno odločati civilno sodišče.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Celju.

Obrazložitev

Tožeča stranka je pri Okrajnem sodišču v Celju zahtevala od toženke - dedinje po pokojnem uživalcu pokojnine L.P. vračilo 723,41 eurov z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Gre za znesek pokojnine za mesec november 2006, ki ga je tožeča stranka pomotoma nakazala L.P., ker ni bila pravočasno obveščena o njegovi smrti. Ta je nastopila dne 20.10.2006. Okrajno sodišče v Celju se je s sklepom, opr. št. P 201/207 z dne 29.3.2007, izreklo za stvarno nepristojno in odločilo, da po pravnomočnosti sklepa odstopi zadevo Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. V sklepu je navedlo, da pravno podlago tožbenega zahtevka predstavljajo določbe Obligacijskega zakonika (OZ, Uradni list RS, št. 83/2001 in nadalj.) o neupravičeni pridobitvi. Po določbi 7. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Uradni list RS, št. 2/2004), zlasti 1. alineji 2. odstavka tega člena, je socialno sodišče na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja pristojno odločati tudi o povrnitvi neupravičeno pridobljenih sredstev. Tožeča stranka namreč zatrjuje, da toženi stranki zaradi osebne narave pravic do pokojnine (kot pravice iz obveznega pokojninskega zavarovanja) ne pripada prejemek, ki je bil na račun upravičenca do pokojnine nakazan že po njegovi smrti.

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani pristojnosti ni sprejelo. Na podlagi 2. odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) je predlagalo, da v sporu o pristojnosti odloči Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Sklicuje se na tožbene navedbe, da je prišlo do neupravičene obogatitve dedinje zavarovanca tožene stranke oziroma uživalca pokojnine, zaradi česar ne gre za spor s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja po 7. členu ZDSS-1. Navaja tudi odločbo Vrhovnega sodišča v sklepu, opr. št. VIII R 129/2006 z dne 18.10.2006. Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Celju.

Delovna in socialna sodišča so kot specializirana sodišča pristojna za reševanje tistih sporov, za katere tako določa zakon. Na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja so to spori o pravici do in iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, o plačevanju prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, o določitvi ali ukinitvi mest, za katera je obvezna vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje, o prostovoljni vključitvi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in plačevanju prispevkov, o priznanju in dokupu zavarovalne dobe, o pravici do državne pokojnine in v zvezi z matično evidenco (1. točka 7. člena ZDSS-1). Pristojnost socialnega sodišča je v zvezi s spori na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja določena tudi glede povrnitve neupravičeno pridobljenih sredstev in povrnitve škode, ki jo je državni organ oziroma nosilec javnih pooblastil povzročil zavarovancu oziroma upravičencu do socialnega varstva oziroma škode, ki jo je zavarovanec povzročil zavodu v zvezi z zavarovalnim razmerjem ali v zvezi z uveljavljanjem pravic iz socialnega varstva (2. odstavek 7. člena ZDSS-1).

Glede na predmet spora v tem primeru ne gre za spor na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz 1. točke 7. člena ZDSS-1; toženkin pokojni mož, ki ni stranka v sporu, je bil uživalec pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ne gre za spor o povrnitvi škode ali o povrnitvi neupravičeno pridobljenih sredstev iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V sporu namreč ne nastopata zavod in zavarovanec oziroma uživalec pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, temveč od vsega začetka le zavod in zavarovančeva dedinja, ki naj bi bila s plačilom zneska, vendar že po smrti zavarovanca, neupravičeno obogatena. Zato med strankama obstaja le klasično civilno pravno razmerje, o katerem je pristojno odločati civilno sodišče (1. člen ZPP). Enako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v sklepu, opr. št. VIII R 129/2006 z dne 18.10.2006. Glede na navedeno in v skladu z 2. odstavkom 25. člena ZPP je Vrhovno sodišče sklenilo, da je za odločanje stvarno pristojno Okrajno sodišče v Celju.