Jedro

Rok za vložitev tožbe je trideset dni (prvi odstavek 28. člena ZUS-1). Začetek teka roka za tožbo pa je odvisen od vrste oziroma narave pravnega akta, ki se izpodbija s tožbo.

Pri presoji pravočasnosti vložene tožbe je bistveno, kdaj je bil akt strankam vročen oziroma objavljen, kdaj je potekel rok za vložitev tožbe in kdaj je bila tožba dejansko vložena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne.

II. Tožeči stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje je na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), tožbo, vloženo zoper Spremembe in dopolnitve Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v občini Hoče-Slivnica št. 03201-2/2022-14 z dne 27. 1. 2022 (v nadaljevanju Spremembe in dopolnitve Odloka GJS) kot prepozno zavrglo (I. točka izreka), zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero sta tožnika predlagala, da se toženki prepove izvrševanje določbe petega odstavka 12. člena Sprememb in dopolnitev odloka GJS ter sklenitev oziroma izvrševanje morebitnih pogodb, ki bi jih ali jih je toženka sklenila na podlagi te določbe in začasno opravljanje gospodarskih javnih služb zbiranja, obdelave in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja določenih vrst komunalnih odpadkov na območju Občine Hoče-Slivnica na podlagi koncesijske pogodbe z dne 6. 5. 2009, dopolnjene z aneksom št. 1 z dne 24. 6. 2009, aneksom št. 2 z dne 23. 9. 2011 in aneksom št. 3 z dne 19. 8. 2019, zavrglo (II. točka izreka), zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero sta tožnika predlagala zadržanje izvršitve odločbe Občine Hoče-Slivnice št. 43001-0027/2021-58 z dne 9. 2. 2022 v zvezi z odločbo župana Občine Hoče-Slivnica št. 43001-0027/2021-60 z dne 24. 3. 2022, zavrnilo (III. točka izreka) ter odločilo o stroških postopka (IV. točka izreka).

2. V obrazložitvi je sodišče prve stopnje navedlo, da je tožba zoper Spremembe in dopolnitve Odloka GJS prepozna, saj so bile izpodbijane Spremembe in dopolnitve Odloka GJS objavljene v Uradnem glasilu slovenskih občin, št. 5/2022 z dne 4. 2. 2022, rok za vložitev tožbe se je iztekel v ponedeljek 7. 3. 2022, tožba pa je bila priporočeno na pošto oddana dne 21. 4. 2022, torej po preteku roka iz 28. člena ZUS-1. 3. Zoper I. točko izreka sklepa sta tožnika (v nadaljevanju pritožnika) vložila pritožbo. V njej navajata, da je sodišče prve stopnje tožbo zmotno zavrglo na podlagi drugega odstavka 23. člena ZUS-1, saj v konkretnem primeru sploh niso bili izpolnjeni pogoji za uporabo te določbe. Slednja namreč pomeni izjemo od pravila v prvem odstavku 23. člena ZUS-1 in jo je treba uporabiti izključno v primerih, ko upravni organ svojih odločitev ne vroča strankam v posameznem upravnem postopku, pač pa jih zgolj objavi. V konkretnem primeru pa ne gre za tak primer, saj sta bila v trenutku objave Sprememb in dopolnitev Odloka GJS stranki upravnega postopka – Javnega razpisa, ki ga je toženka vodila po določbah Zakona o gospodarskih javnih službah (v nadaljevanju ZGJS). V tem postopku sta utemeljeno pričakovala posamezno odločitev v obliki upravne odločbe, ki jima bo neposredno vročena in zoper katero bosta lahko uveljavljala sodno varstvo. Do izdaje posamičnega upravnega akta tako sploh nista imela pravnega interesa za izpodbijanje Sprememb in dopolnitev Odloka GJS, saj je upravni postopek v zvezi z njuno ponudbo na razpisu še vedno tekel in bi bil njun uspeh lahko ugoden, poleg tega je vložitev tožbe zoper Spremembe in dopolnitve Odloka GJS takrat preprečevala tudi litispendenca in bi bila tako tožba preuranjena. Sodišču prve stopnje očitata tudi, da izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnem dejstvu, in sicer o tem, zakaj Spremembe in dopolnitve Odloka GJS predstavljajo predpis, ki ureja posamična razmerja, kar je po njunem mnenju odločilno za uporabo določbe drugega odstavka 23. člena ZUS-1. Vrhovnemu sodišču zato predlagata, da I. točko izreka izpodbijanega sklepa razveljavi in vrne zadevo v tem delu sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zahtevata tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

**K I. točki izreka**

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Odločitev sodišča prve stopnje, da se tožba, vložena zoper Spremembe in dopolnitve Odloka GJS, zavrže, je po presoji Vrhovnega sodišča pravilna in zakonita.

7. Rok za vložitev tožbe je trideset dni (prvi odstavek 28. člena ZUS-1). Začetek teka roka za tožbo pa je odvisen od vrste oziroma narave pravnega akta, ki se izpodbija s tožbo. Če gre za posamičen upravni akt, začne rok za tožbo skladno s prvim odstavkom 23. člena ZUS-1 teči z vročitvijo tega akta. Če gre za spor na podlagi 4. člena ZUS-1 zaradi posamičnega dejanja, s katerim se posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, začne teči rok za tožbo takrat, ko je dejanje storjeno (prvi odstavek 23. člena ZUS-1). Če pa gre za akt, izdan v obliki predpisa, pa začne teči rok za tožbo z objavo akta v uradnem glasilu (drugi odstavek 23. člena ZUS-1).

8. V obravnavani zadevi pritožnika (med drugim) s tožbo izpodbijata Spremembe in dopolnitve Odloka GJS. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da tožba, ki sta jo pritožnika vložila zoper ta akt, pogoja pravočasnosti ne izpolnjuje. Ni namreč sporno, da so bile izpodbijane Spremembe in dopolnitve Odloka GJS objavljene v Uradnem glasilu slovenskih občin, št. 5/2022 z dne 4. 2. 2022. Skladno z drugim odstavkom 23. člena ZUS-1 je trideset dnevni rok za vložitev tožbe tako začel teči z dnem objave 4. 2. 2022 in se je iztekel dne 7. 3. 2022. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno ugotovilo, da je tožba, ki sta jo pritožnika vložila 21. 4. 2022 priporočeno po pošti, prepozna.

9. Na drugačno odločitev ne morejo vplivati niti navedbe pritožnikov, da ob objavi Sprememb in dopolnitev Odloka GJS nista imela pravnega interesa za vložitev tožbe ter da bi bila tožba takrat tudi preuranjena, saj je upravni postopek v zvezi z njuno ponudbo na razpisu še vedno tekel in bi bil izid lahko ugoden. S temi navedbami pritožnika namreč le pojasnjujeta razloge za zamudo roka, kar pa za presojo pravočasnosti tožbe ni relevantno. Pri presoji pravočasnosti vložene tožbe je bistveno, kdaj je bil akt strankam vročen oziroma objavljen, kdaj je potekel rok za vložitev tožbe in kdaj je bila tožba dejansko vložena. Teh ugotovljenih dejstev pa pritožnika ne izpodbijata.

10. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, ker se sodišče ni opredelilo, ali oziroma zakaj izpodbijane Spremembe in dopolnitve Odloka GJS predstavljajo predpis, ki ureja posamična razmerja. Sodišče prve stopnje je predhodni preizkus opravilo na podlagi navedb v tožbi. Pritožnika sta namreč v tožbi (in sedaj tudi v pritožbi) trdila, da so Spremembe in dopolnitve Odloka GJS posamični akt iz četrtega odstavka 5. člena ZUS-1, torej to za njiju ni bilo sporno, zato je sodišče prve stopnje prehodni preizkus tožbe glede pravočasnosti pravilno opravilo na podlagi 23. člena ZUS-1, ki določa tek roka za akte, izdane v obliki predpisa, ki urejajo posamična razmerja. Po ugotovitvi, da je tožba prepozna pa se ni bilo dolžno opredeljevati do vsebine zadeve. Ob tem Vrhovno sodišče še dodaja, da v primeru, če bi sodišče prve stopnje štelo, da je izpodbijani akt splošni abstraktni akt in ne posamični akt, pa tožba ne bi bila dovoljena in bi jo moralo sodišče prve stopnje zavreči, saj je za presojo zakonitosti in ustavnosti splošnih abstraktnih aktov pristojno Ustavno sodišče. 11. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep, saj niso podani razlogi, zaradi katerih se sklep izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

**K II. točki izreka**

12. Pritožnika s pritožbo nista uspela, zato sama trpita svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).