Jedro

Za dovoljenost revizije je odločilna vrednost, ki jo tožeča stranka navede v tožbi.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je deloma ugodilo tožbenemu zahtevku in ugotovilo služnostno pravico hoje po obstoječi peš poti, zavrnilo pa je nasprotni zahtevek na ukinitev te služnosti.

Proti tej sodbi je vložil nasprotni tožnik F. R. pritožbo in sicer glede zavrnitve nasprotnega zahtevka. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo prve stopnje. Zoper to sodbo vlaga nasprotni tožnik revizijo. Uveljavlja vse revizijske razloge po 385.čl. ZPP in predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi sodbi druge in prve stopnje in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da sodba druge stopnje napačno povzema vsebino njegove pritožbe. Vstraja pri svojem stališču, da služnost gospodarsko ni potrebna. Gre za bližnjico, ki je manj primerna kot javna pot. Pri odločanju ni bilo upoštevano načelo restrikcije služnosti. Sklicuje se na sodno prakso, ki je naklonjena ukinitvi služnosti.

Tožnik (nasprotni toženec) na revizijo ni odgovoril in Javni tožilec Republike Slovenije se o njej ni izjavil ( 3. odst. 390.čl. ZPP).

Revizija ni dovoljena.

V revizijskem postopku je, tako kot že v pritožbenem, sporna samo odločitev o nasprotnem tožbenem zahtevku, ki ga je tožnik postavil z nasprotno tožbo, vloženo dne 30.5.1990. Nasprotni tožnik je vrednost spornega predmeta po nasprotni tožbi označil s 750 točkami. Po sklepu o spremembi tarife za storitve pravne pomoči z dne 14.12.1989 (Ur.l. SRS št. 43/89) je tedaj znašala vrednost točke 80.000 din, po denominaciji torej 8.00 Sit, tako da je treba šteti, da je nasprotni tožnik navedel kot vrednost spornega predmeta 6.000.00 Sit. To pa za dovoljenost revizije ni dovolj. Po zakonu o spremembah zakona o pravdnem postopku z dne 13.4.1990 (Ur.l. SFRJ št. 20/90), ki je veljal v času, ko je bila vložena nasprotna tožba, revizija ni bila dovoljena, če vrednost spornega predmeta v premoženjskopravnem sporu, v katerem se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, izročitev stvari ali izvršitev kakšne druge dajatve, ni presegala 8.000.00 Sit. Ta pogoj v tej zadevi ni izpolnjen, zato revizija ni dovoljena in jo je revizijsko sodišče zavrglo (392.čl. ZPP).

Drugačna navedba vrednosti spornega predmeta na glavni obravnavi dne 23.4.1992 in nato še drugačna v glavi sodbe prve stopnje na dovoljenost revizije ne vpliva, ker je za dovoljenost revizije odločilna vrednost, ki jo tožeča stranka navede v tožbi (2. odst. 186.čl. in 3. odst. 382.čl. ZPP).