Jedro

V tem primeru, ko je upnik predlagal prodajo in poplačilo že v predlogu za izvršbo, ni bil dolžan ponovno predlagati prodaje. Upnik mora namreč predlagati prodajo stvari zgolj v primeru, ko v predlogu zahteva le rubež in cenitev. Tedaj mora biti aktiven in v treh mesecih od rubeža in cenitve predlagati prodajo stvari, sicer sodišče ustavi izvršbo. Res je, da drugi odstavek 92. člena ZIZ določa rok za prodajo zarubljenih stvari, in sicer določa, da mora med dnevom rubeža in dnevom prodaje preteči najmanj petnajst dni in da mora biti prodaja opravljena v treh mesecih po rubežu. Vendar pa za neprodajo v treh mesecih po rubežu v drugem odstavku 92. člena ZIZ ni sankcije (lex imperfecta), kar pomeni, da rok določen v drugem odstavku 92. člena ZIZ ni prekluzivni rok.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Dolžnik je dolžan upniku v roku osmih dni povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 250,39 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno plačilo dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo na dolžnikove premičnine.

2. Zoper takšno odločitev sodišča prve stopnje se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Navaja, da je odločitev sodišča, da se izvršba na premičnine ustavi, najmanj preuranjena, saj je izvršitelj v tem postopku zgolj opravil zaznambo rubeža premičnin, medtem ko prva dražba za njihovo prodajo sploh še ni bila razpisana. Pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep oprlo na zmotno poročilo izvršitelja A. A., v katerem je izvršitelj navedel napačno opravilno številko postopka, v posledici česar je zato tudi izpodbijani sklep nepravilen, in sicer iz razloga zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. V zvezi z navedenim prilaga elektronsko korespondenco med upnikom in izvršiteljem ter predlaga, da sodišče opravi poizvedbe pri izvršitelju. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni oziroma razveljavi oziroma podredno vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo navaja, da dejstvo, da v tem izvršilnem postopku vse do izdaje izpodbijanega sklepa ni bila opravljena niti ena prodaja, ni sporno, vendar mora biti v skladu z 92. členom ZIZ prodaja opravljena v treh mesecih po rubežu, ki je bil marca 2021. Ker upnik ni pravočasno predlagal prodaje, sodišču predlaga, da pritožbo zavrne.

4. Sodišče prve stopnje je po prejemu pritožbe pri izvršitelju opravilo poizvedbe. Izvršitelj je odgovoril z vlogo z dne 14. 3. 2023, katero je sodišče vročilo strankama.

5. Izvršitelj A. A. v vlogi navaja, da je v predmetni izvršilni zadevi dne 2. 3. 2021 opravil zaznambo rubeža za premičnine dolžnika, vpisane v AJPES pod opravilno št. X, saj dolžnika vodi še v izvršilni zadevi VL 50757/2019 za istega upnika, kjer so zarubili premičnine dolžnika, vpisane v AJPES pod št. Y. V izvršilni zadevi VL 50757/2019 za istega upnika je bila dne 3. 2. 2022 razpisana prva javna dražba vseh zarubljenih predmetov, ki je bila neuspešna, saj ni bilo kupcev, prav tako dolžnik ni dvignil dražbenega razglasa, ki mu je bil poslan s priporočeno pošto. Druga javna dražba je bila razpisana dne 5. 4. 2022, in je bila prav tako neuspešna, ker ni bilo kupcev.

6. V odgovoru na vlogo izvršitelja z dne 14. 3. 2023 upnik navaja, da je izvršitelj s posredovano vlogo potrdil upnikove pritožbene navedbe. Priglaša stroške vloge.

7. Dolžnik na vlogo izvršitelja z dne 14. 3. 2023 ni odgovoril. 8. Pritožba je utemeljena.

9. Skladno s prvim odstavkom 95. člena ZIZ je določeno, da sodišče ustavi izvršbo, če nobena stranka v predpisanem roku ne predlaga druge dražbe oziroma ponovne prodaje z neposredno pogodbo, ali če stvari ni bilo mogoče prodati niti na drugi dražbi oziroma z neposredno pogodbo v novem roku. Četrti odstavek 94. člena ZIZ pa določa, da lahko stranka predlaga drugo dražbo ali ponovno prodajo v tridesetih dneh od prve dražbe oziroma od izteka roka, ki ga je izvršitelj določil za novo prodajo.

10. V predmetni zadevi je izvršitelj A. A. z vlogo z dne 5. 4. 2022 sodišče obvestil o neuspešni drugi javni dražbi ter predlagal ustavitev izvršbe z rubežem premičnin. Sodišče prve stopnje je na podlagi navedenega obvestila1 izdalo izpodbijani sklep z obrazložitvijo, da se na prvi dražbi zarubljene stvari niso prodale za ocenjeno vrednost, zato je na predlog strank izvršitelj opravil drugo dražbo, na kateri so se stvari prodajale za tretjino ocenjene vrednosti, kjer se prav tako niso prodale.

11. Pritožba utemeljeno opozarja, da je takšna odločitev nepravilna, saj temelji na zmotnem poročilu izvršitelja A. A., v katerem je izvršitelj navedel napačno opravilno številko postopka, čemur pritrjuje tudi sam izvršitelj.2 V predmetni izvršilni zadevi je izvršitelj dne 2. 3. 2021 opravil zaznambo rubeža za premičnine dolžnika, vpisane v AJPES pod opravilno št. X, saj je dolžnika vodil še v izvršilni zadevi VL 50757/2019 za istega upnika, kjer je zarubil premičnine dolžnika, vpisane v AJPES pod št. Y. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila prva javna dražba zarubljenih predmetov v izvršilni zadevi VL 50757/2019 razpisana dne 3. 2. 2022 in je bila neuspešna. Izvršitelj je nadalje v zadevi VL 50757/2019 razpisal še drugo javno dražbo, ki je bila prav tako neuspešna, medtem ko v predmetnem izvršilnem postopku še ni bilo razpisane prve javne dražbe.3 Nenazadnje pa navedeno v odgovoru na pritožbo priznava tudi dolžnik.4

12. Ker v predmetnem izvršilnem postopku ni bilo izvedene niti prve niti druge javne dražbe, saj je v poročilu izvršitelja A. A. z dne 5. 4. 2022 prišlo do pomote pri zapisu opravilne številke, upnik pritožbeno utemeljeno izpostavlja, da ne more priti do posledic, ki jih predpisuje prvi odstavek 95. člena ZIZ, ki posledice ustavitve izvršbe veže na dejstvo, da premičnin ni bilo mogoče prodati niti na drugi dražbi, torej na neuspešno dražbo.

13. Pritožbeno sodišče v zvezi z navedbami dolžnika v odgovoru na pritožbo, da mora biti prodaja opravljena v treh mesecih po rubežu, ki je bil marca 2021, upnik pa prodaje sploh še ni predlagal, pojasnjuje, da je upnik že v predlogu za izvršbo z dne 30. 12. 2020 med drugim predlagal izvršbo na premičnine z rubežem, cenitvijo, prodajo in poplačilom iz zneska, dobljenega s prodajo. Sodišče prve stopnje5 mu je ugodilo v sklepu o izvršbi z dne 30. 12. 2020. V tem primeru, ko je upnik predlagal prodajo in poplačilo že v predlogu za izvršbo, ni bil dolžan ponovno predlagati prodaje. Upnik mora namreč predlagati prodajo stvari zgolj v primeru, ko v predlogu zahteva le rubež in cenitev. Tedaj mora biti aktiven in v treh mesecih od rubeža in cenitve predlagati prodajo stvari, sicer sodišče ustavi izvršbo.6 Res je, da drugi odstavek 92. člena ZIZ določa rok za prodajo zarubljenih stvari, in sicer določa, da mora med dnevom rubeža in dnevom prodaje preteči najmanj petnajst dni in da mora biti prodaja opravljena v treh mesecih po rubežu. Vendar pa za neprodajo v treh mesecih po rubežu v drugem odstavku 92. člena ZIZ ni sankcije (lex imperfecta), kar pomeni, da rok določen v drugem odstavku 92. člena ZIZ ni prekluzivni rok, in posledično prekoračitev trimesečnega roka ne pomeni izgube pravice opraviti prodaje stvari.7

14. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče upnikovi utemeljeni pritožbi ugodilo ter izpodbijan sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo o stroških pritožbenega postopka. Ker je upnik s pritožbo uspel v celoti, je upravičen do povrnitve pritožbenih stroškov, saj so bili za nadaljevanje premičninske izvršbe potrebni (peti odstavek 38. člena ZIZ). Pritožbeno sodišče mu je skladno z veljavno Odvetniško tarifo – v nadaljevanju OT priznalo stroške v zvezi s sestavo pritožbe v višini 300 točk (7. točka tarifne številke 31 v zvezi s tarifno številko 19 OT), materialne stroške v priglašeni višini 2 % od odmerjene nagrade (t.j. 6 točk; tretji odstavek 11. člena OT), 22 % DDV in sodno takso v višini 26,40 EUR, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znese skupno 250,39 EUR pritožbenih stroškov, ki jih mora dolžnik povrniti upniku v roku osem dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

16. Pritožbeno sodišče upniku ni priznalo priglašenih stroškov vloge z dne 23. 3. 2023, s katero je upnik odgovoril na vlogo izvršitelja, saj z odgovorom ni prispeval k odločitvi o pritožbi, priglašeni stroški vloge pa tako niso bili potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Iz podatkov v spisu izhaja, da si sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa ni pridobilo zapisnika o neuspešni prvi in drugi dražbi, temveč je izpodbijani sklep oprlo zgolj na obvestilo izvršitelja o neuspešni drugi javni dražbi. 2 Iz elektronskega sporočila pisarne izvršitelja A. A. upniku z dne 26. 1. 2023 izhaja, da je prišlo do pomote pri vnosu opravilne številke, saj se poročilo nanaša na postopek VL 50757/2019, kjer je bila dejansko razpisana druga javna dražba. 3 Navedeno izhaja tudi iz elektronskega sporočila pisarne izvršitelja A. A. upniku z dne 6. 9. 2022. 4 Dolžnik v odgovoru na pritožbo navaja, da dejstvo, da v tem izvršilnem postopku, vse do izdaje izpodbijanega sklepa ni bila opravljena niti ena prodaja, ni sporno. 5 Okrajno sodišče v Ljubljani – Centralni oddelek za verodostojno listino. 6 Drugi odstavek 81. člena ZIZ. 7 Glej VSC II Ip 251/2018 z dne 17. 10. 2018.