Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožničin uspeh v tem postopku je odvisen od obstoja njene lastninske pravice na spornih nepremičninah. Sodišče prve stopnje se je utemeljeno odločilo, da predhodnega vprašanja - obstoja lastninske pravice ne bo reševalo samo, zato je predmetni postopek pravilno prekinilo.
Čeprav tožnica ni bila izrecno pozvana, naj se izjavi o predlogu za prekinitev postopka, bi to lahko storila.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predmetni pravdni postopek prekinilo do pravnomočne odločitve v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani P 583/2020 – I. 2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi s stroškovno posledico za toženca. V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj je prekinitev postopka upravičena s stališča ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka. Izpodbijani sklep je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj ga ni mogoče preizkusiti. V izpodbijanem sklepu bi moralo biti argumentirano, zakaj je čakanje na pravnomočno rešitev v matičnem postopku najprimernejša rešitev. Prav tako sodišče prve stopnje pri odločitvi ni upoštevalo načela pospešitve postopka. Sicer pa je predmetni postopek za plačilo uporabnine prednosten. Tožnici je bila kršena tudi pravica do izjave, ker ji toženčev predlog za prekinitev postopka ni bil dan v izjavo. Izpostavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje presojati, ali bi dokazni postopek glede tožničinega zahtevka o skupnem premoženju bistveno podaljšal predmetni postopek.
3. Toženec je na pritožbo odgovoril ter predlaga njeno zavrnitev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. V pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani P 583/2020 – I se ugotavlja obseg skupnega premoženja pravdnih strank in njunih deležev na njem. V obravnavani zadevi pa tožnica od toženca zahteva, da ji v neposredno posest izroči sporne nepremičnine in ji omogoči njihovo souporabo. Ob tem zahteva še plačilo denarnega zneska v višini 204.016,47 EUR in do izročitve spornih nepremičnin tudi uporabnino zanje.
6. Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da bo v pravdi, ki teče pred istim sodiščem v zadevi P 583/2020 – I, odločeno o vprašanju, ki ga je predhodno potrebno rešiti tudi v tem postopku. Tožničin uspeh v tem postopku je odvisen od obstoja njene lastninske pravice na spornih nepremičninah. Lastništvo spornih nepremičnin, ki predstavlja predhodno vprašanje, pa se že ugotavlja v pravdni zadevi P 583/2020 – I. Ker se je sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo, da predhodnega vprašanja ne bo reševalo samo, je predmetni postopek pravilno prekinilo (13. člen ZPP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 206. člena ZPP).
7. Sodišče prve stopnje se je za prekinitev postopka odločilo iz razlogov pravne varnosti, racionalnosti in ekonomičnosti postopka. Pritožba sicer pravilno opozarja, da navedeni razlogi niso popolnoma pojasnjeni, vendar ji kljub temu ni mogoče pritrditi, da je podana kršitev 14. točke prvega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče mora pri presoji, ali naj postopek prekine ali predhodno vprašanje reši samo, spoštovati pravico strank do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja, hkrati pa je dolžno slediti tudi vsem trem načelom, navedenim v izpodbijanem sklepu. Pri odločanju, kdaj je smotrno postopek prekiniti, sodišče torej tehta med navedenimi izhodišči. Glede na okoliščine v zadevi pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prekinitev tega postopka utemeljena in materialnopravno pravilna. Če bi sodišče prve stopnje v tem postopku ugotavljalo obstoj tožničine lastninske pravice na spornih nepremičninah, bi moralo izvesti celoten dokazni postopek za ugotovitev obsega skupnega premoženja pravdnih strank in deležev na njem. Ravno slednje pa je predmet pravdne zadeve P 583/2020 – I. Vsekakor bi bilo neracionalno in neekonomično, da se v dveh različnih pravdnih postopkih, ki potekata istočasno pred istim sodiščem in med istima strankama, dvakrat izvede enak dokazni postopek. Ob vsem tem je potrebno v ozir vzeti tudi to, da gre pri ugotavljanju obsega skupnega premoženja za izčrpen dokazni postopek. Pritožbeno sodišče še pripominja, da sodišče lahko prekine tudi prednostne postopke, če so za prekinitev podani zakonski razlogi.
8. Ob vsem navedenem pritožbeno sodišče še dodaja, da je bil po vložitvi pritožbe in pred odločanjem pritožbenega sodišča v zadevi P 583/2020 – I, dne 27. 10. 2022 opravljen narok za glavno obravnavo, na katerem je sodišče določilo tudi termin naslednjega naroka. Navedeno izkazuje, da se v drugi pravdni zadevi že aktivno rešuje vprašanje lastništva spornih nepremičnin. Po oceni pritožbenega sodišča čakanje na pravnomočno odločbo v pravdni zadevi P 583/2020 – I ne bo prekomerno poseglo v pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
9. Materialnopravno zmotno je pritožbeno zavzemanje, da je bila tožnici kršena pravica do izjave, zagotovljena v 22. členu URS. Iz vročilnice v spisu1 izhaja, da je bil pritožnici odgovor na tožbo s predlogom za prekinitev vročen 17.1. 2022, torej mesec dni pred izdajo izpodbijanega sklepa. Čeprav tožnica ni bila izrecno pozvana, naj se izjavi o predlogu, bi to lahko storila. Sicer pa v skladu s pravno teorijo za nekatere procesne sklepe (tudi za sklep o prekinitvi postopka) kontradiktornost ni zahtevana.2
10. Glede na navedeno pritožba ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo drugih kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
11. Ker je odločitev o stroških pritožbenega postopka odvisna od končnega uspeha strank v pravdi, so stroški pritožbenega postopka del nadaljnjih pravdnih stroškov.
1 Redna št. 23 spisa 2 Tako A. Galič v Komentar k 22. členu Ustave RS, Pravica do izjavljanja glede vmesnih procesnih sklepov, portal e-KURS