Jedro

Prenos stvarne pravice povzroči šele razpolagalni pravni posel, tj. izjava imenovana zemljiškoknjižno dovolilo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se spremeni tako, da se ugovoru nasprotnega udeleženca ugodi in se sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice Dn 1 z dne 31.5.2011 spremeni tako, da se ne dovoli vpis lastninske pravice pri parc. št. 960/2 k.o. S. v korist predlagatelja.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor nasprotnega udeleženca z dne 22.6.2011 zavrnilo in potrdilo sklep sodišča Dn 1. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec. Navaja, da obrazložitev sodišča temelji tudi na listinah, ki predlogu sploh niso bile priložene, so pa navedene v 1. členu Pogodbe o ugotovitvi dejstev št. 1. Predmet pogodbe 2 je bil trgovski paviljon, ki je bil zgrajen na zemljiščih s parc. št. 961/2 in 962/2 k.o. S., sedaj ID stavbe 1 in ne zemljišča, na katerih je trgovski paviljon zgrajen, parkirišče ter parc. št. 960/2 k.o. S. kot t.i. funkcionalno zemljišče trgovskega paviljona. Zemljišče 960/2 k.o. S. je pozidano zemljišče in na njem je zgrajena stavba z ID znakom 2, ki nikoli ni bila predmet pogodbe s predlagateljevim pravnim prednikom. Opozarja tudi na zemljiškoknjižno načelo pravnega prednika, saj je sodišče dovolilo izbris prejšnjega imetnika P.Z.G., a slednji v Pogodbi o ugotovitvi dejstev št. 1 ni niti omenjen niti ni pogodbena stranka. Mnenja je, da niso izpolnjene procesne predpostavke za odločanje na podlagi predloga predlagatelja v zvezi s parcelo 960/2 k.o. S. (načelo formalnosti postopka, načelo pravnega prednika). Iz listine (Pogodbe o ugotovitvi dejstev št. 1) kot pravne podlage za zahtevani vpis ne izhaja utemeljenost zahtevka za vpis lastninske pravice na podlagi zagotovljene souporabe v zvezi s parcelo 960/2 k.o. S..

Pritožba je utemeljena.

V tem zemljiškoknjižnem postopku je predlagatelj P.s.M. vložil predlog za vpis lastninske pravice na parc. št. 960/2 k.o. S., kjer je zemljiškoknjižno sodišče dovolilo predlagani vpis. Podlaga za predmetni vpis je bila Pogodba o ugotovitvi dejstev št. 1 (priloga A1). Iz 1. člena omenjene pogodbe izhaja ugotovitev pogodbenih strank, da je SOZD ZGP G. prodal in izročil v last in posest kupcu po pogodbi št. 2, trgovski paviljon v stanovanjskem naselju BS, parc. št. 960/2, 961/2, 962/2 k.o. S., sedaj vpisane v vložku 914 – uporabnik G. d.o.o. ter v vložku št. 1523 in 1249 – uporabnik O. in sicer: trgovski paviljon v skupni izmeri 599 m2, parkirišče v izmeri 87,30 m2 in zagotovljeno souporabo priključne – razdelilne postaje, agregata za zasilno razsvetljavo, prečrpovalne postaje, zaklonišča ter transportne poti z rampo in funkcionalnega zemljišča v izmeri 484 m2. Iz 4. člena pa izhaja, da prodajalec izrecno priznava pravno veljavnost v 1. členu navedene pogodbe, ki je v celoti realizirana tako, da prodajalec do kupca iz tega naslova nima nikakršnih zahtevkov več ter, da prodajalec dovoljuje kupcu, da v zemljiški knjigi, na podlagi te pogodbe, vknjiži pravico lastništva na trgovskem paviljonu v izmeri 599 m2, parkirišče v izmeri 87,30 m2, souporabe na skupnih prostorih, transportnih poteh in funkcionalnem zemljišču v izmeri 484 m2. Zemljiškoknjižni postopek je strogo formalne narave. 124. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) določa, da lahko zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Utemeljenost zahtevka, če naj bo vpis dovoljen, mora izhajati iz listine, na podlagi katere se s predlogom vpis zahteva (1. točka prvega odstavka 148. člena ZZK-1). Sodišče druge stopnje ugotavlja, da se pritožnik v pritožbi utemeljeno sklicuje na kršitev materialnopravnih določb ZZK-1. Prenos stvarne pravice povzroči šele razpolagalni pravni posel, tj. izjava imenovana zemljiškoknjižno dovolilo. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu sicer pravilno citiralo 2. točko tretjega odstavka 40. člena ZZK-1, ki pravi, da se za zemljiškoknjižno dovolilo šteje tudi listina, ki vsebuje izjavo osebe, ki jo izstavlja, da zaradi uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim ali zaradi nadomestitve izgubljenih izvirnikov listin dovoljuje vpis lastninske ali druge pravice v korist druge osebe, vendar pa je zmotno presodilo, da je podana takšna izjava v listini, ki je podlaga za vpis, tj. v Pogodbi o ugotovitvi dejstev št. 1. Iz slednje namreč ni razvidno, da prodajalec G. d.o.o. dovoljuje vpis lastninske pravice na nepremičnini s parc. št. 960/2 k.o. S., P.s.M. d.d., ampak dovoljuje le vknjižbo pravice lastništva na trgovskem paviljonu v izmeri 599 m2, parkirišču v izmeri 87,30 m2, souporabe na skupnih prostorih, transportnih poteh in funkcionalnem zemljišču v izmeri 484 m2. V 31. členu ZZK-1 je določeno, da mora biti nepremičnina v listini, ki je podlaga za glavni vpis, označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da nepremičnina v listini ni označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi, ampak le opisno.

Ker na podlagi takšne listine predlagana vknjižba ni mogoča in je bilo v postopku na prvi stopnji materialnopravno napačno odločeno, je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka prvega odstavka 161.člena ZZK-1).