Jedro

Zdravstvena izkaznica je res javna listina, ki potrjuje, da je določen zavarovanec vključen v zdravstveno zavarovanje, ni pa v tistem času (relevantno obdobje od 1. 6. 1992 do 14. 4. 1994) potrjevala dejstva, da ima imetnik takšne izkaznice plačane prispevke za socialno zavarovanje. Plačani prispevki namreč v tistem obdobju niso bili pogoj za potrditev izkaznice. Glede na dejstvo, da je tožnik vedel oziroma bi se moral zavedati, da bo s pomočjo dokazil o plačanih prispevkih na določenih časovni točki uveljavljal tudi druge socialne pravice (npr. pokojnine), bi jih moral hraniti, da bi si lahko po potrebi zavaroval svoj pravni položaj.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je v ponovnem postopku prvostopenjski organ zavrnil tožnikovo vlogo za izdajo potrdila o poravnanih davkih, prispevkih in drugih dajatvah, določenih z zakonom, ki jo je zavezanec podal 2. 3. 2012. Tožnik v obdobju od 1. 6. 1992 do 14. 4. 1994 po ugotovitvah davčnega organa ni imel plačanih prispevkov za socialno varnost, je pa tožnik razpolagal s potrjeno zdravstveno izkaznico za to obdobje. Prvostopenjski organ je na podlagi pojasnila Zavoda za zdravstveno zavarovanje ugotovil, da plačilo prispevkov ni bil pogoj za potrditev zdravstvene izkaznice.

Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zavrnil. Tožnik vlaga tožbo, v kateri navaja, da je bil v obdobju od 31. 5. 1992 do 15. 4. 1994 samostojni zavezanec za plačilo davkov in prispevkov za socialno varnost. Prispevke je v tem obdobju plačeval preko službe družbenega knjigovodstva. Kot dokazilo, da so bili prispevki v spornem obdobju dejansko plačani, je tožnik davčnemu organu predložil na vpogled originalno zdravstveno izkaznico. Iz nje jasno izhajajo žigi Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS (ZZZ RS), kar pomeni, da je bil tožnik vključen v zdravstveno zavarovanje. Skladno z navodilom o zdravstveni izkaznici in drugih listinah za uresničevanje pravic do zdravstvenega varstva je oseba izkazovala vključitev v zdravstveno zavarovanje z zdravstveno izkaznico, ki je bila javna listina in jo je izdajala zdravstvena skupnost. Izkaznica je bila namenjena tudi ugotovitvi plačnika zdravstvenih storitev. Določena oseba se je lahko vključila v zavarovanje in bila zavarovana samo pod pogojem, da so bili plačani prispevki za zavarovanje. Služba družbenega knjigovodstva je zelo natančno preverjala, ali so bili prispevki pri samostojnih zavezancih plačani. Iz zdravstvene knjižice je razvidno, da je zdravstveno zavarovanje veljalo do 31. 12. 1992, nato zopet do 30. 6. 1993, nato do 15. 4. 1994 itn. Zdravstvena izkaznica je ožigosana in potrjena. Tožnik meni, da si je tožena stranka napačno razlagala dopis ZZZ RS, saj pojasnilo Zavoda z dne 11. 3. 2013 jasno navaja, da se je zdravstveno izkaznico potrjevalo na podlagi vključitve v zdravstveno zavarovanje RS. Nikjer pa niso navedeni razlogi, ki so morali biti izpolnjeni za vključitev v zdravstveno zavarovanje RS; dokazovanje navedenega dejstva ni na strani tožnika, saj je predložil zdravstveno izkaznico, ki je javna listina. Tožena stranka se do potrjene zdravstvene izkaznice ni opredelila in se odločbe ne da preizkusiti. Sodišču predlaga, da izpodbijani akt odpravi in skladno s 65. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) s sodbo odloči, da se tožniku priznajo plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v obdobju od 31. 3. 1992 do 15. 4. 1994. Podrejeno sodišču predlaga, da izpodbijani akt odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopnemu organu, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka.

Tožba ni utemeljena.

V konkretni zadevi je bistvena ugotovitev, ali je imela tožeča stranka v obdobju od 31. 5. 1992 do 15. 4. 1994 plačane obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost. Iz uradnih evidenc Davčne uprave RS izhaja, da prispevki v spornem obdobju niso bili plačani. V zvezi z razjasnitvijo situacije je bil tožnik pozvan, naj predloži dokazila, ki bi dokazovala nasprotno, torej potrdila o plačilu prispevkov za dano obdobje. Tožnik je pojasnil, da omenjenih plačilnih listov ne hrani več, da pa razpolaga s potrjeno zdravstveno izkaznico za tisto obdobje. Glede na pojasnilo ZZZ RS se tudi sodišče strinja z ugotovitvijo davčnega organa, da je sicer zdravstvena izkaznica res javna listina, ki potrjuje, da je določen zavarovanec vključen v zdravstveno zavarovanje, ni pa v tistem času potrjevala dejstva, da ima imetnik takšne izkaznice plačane prispevke za socialno zavarovanje. Plačani prispevki namreč v tistem obdobju niso bili pogoj za potrditev izkaznice. Glede na dejstvo, da je tožnik vedel oziroma bi se moral zavedati, da bo s pomočjo dokazil o plačanih prispevkih na določenih časovni točki uveljavljal tudi druge socialne pravice (npr. uveljavitev pokojnine), bi jih po prepričanju sodišča tudi moral hraniti, da bi si lahko po potrebi zavaroval svoj pravni položaj. Tožnik s temi dokazili ne razpolaga, zato je po principu dokaznega bremena izpodbijana odločba zakonita, saj tožnik ni uspel dokazati, da je v spornem obdobju prispevke za socialno varnost plačal. Dejansko stanje ob izdaji odločbe je bilo pravilno ugotovljeno.

Sodišče tudi zavrača ugovor tožeče stranke, da se je dopis Zavoda za zdravstveno zavarovanje v izpodbijani sodbi napačno razlagal. Iz dopisa jasno izhaja, da v spornem obdobju za potrditev zdravstvene izkaznice predložitev potrdila o plačanih prispevkih ni bil pogoj.

Izpodbijana odločba je po presoji sodišča pravilna in skladna z določbami predpisov, na katere se sklicuje, kršitev zakona, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa sodišče ni našlo. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek o stroških temelji na 25. členu ZUS-1. Sodišče je v zadevi odločilo izven glavne obravnave, ker za izvedbo predlaganih dokazov ali njihovo drugačno presojo od tiste, ki jo je opravil davčni organ, ni našlo podlage (drugi odstavek 51. člena ZUS-1).