Jedro

V predmetni zadevi ni dvoma, da je kot lastnica nepremičnin s parc. št. 111, 222 in 333 k.o. ... v zemljiški knjigi vknjižena stranska udeleženka in s tem izkazuje pravico graditi na teh nepremičninah, kot je to po presoji sodišča ob izdaji izpodbijanega gradbenega dovoljenja pravilno ugotovila tožena stranka. Postopek za izdajo gradbenega dovoljenja namreč obsega presojo, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih za izdajo takega dovoljenja določa zakon, medtem ko odločanje o spornih stvarno pravnih razmerjih presega njegove okvire (tako Upravno sodišče v sodbah I U 663/2010 z dne 18. 11. 2010, III U 61/2012 z dne 22. 3. 2013 in I U 1606/2019 z dne 23. 11. 2021). Na presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega gradbenega dovoljenja zato ne more vplivati dejstvo, da je tožnica sprožila spor glede lastništva prej navedenih nepremičnin in da je ta spor tudi zaznamovan v zemljiški knjigi. Zaznamba spora sama po sebi namreč ni dokaz, da je vpis lastništva v zemljiško knjigo napačen, pač pa je njen učinek v tem, da varuje pridobitelja, ki v sporu uspe, pred vsemi kasnejšimi vpisi stvarnih pravic s tem, da lahko pridobitelj vknjiži svojo pravico v vrstnem redu zaznambe spora, zemljiškoknjižno sodišče pa po uradni dolžnosti dovoli izbris vseh vpisov z učinkom po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba spora (80. in 81. člen ZZK-1).

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Upravna enota Koper (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je A. A. (v nadaljevanju investitorka ali stranka z interesom) dne 20. 4. 2021 izdala gradbeno dovoljenje št. 351-864/2019-30 (v nadaljevanju gradbeno dovoljenje), s katerim ji je dovolila rekonstrukcijo in prizidavo obstoječega objekta ter rekonstrukcijo podpornega zidu na parc. št. 000, 111, 222 in 333, vse k.o. ... (1. točka izreka), določila osnovne podatke rekonstrukcije in novogradnje (prizidave) enostanovanjske stavbe kot manj zahtevnega objekta (2. točka izreka), opredelila rekonstrukcijo podpornih zidov kot manj zahtevnega objekta (3. točka izreka), določila, da sta zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja ter dokumentacija za njegovo pridobitev sestavni del gradbenega dovoljenja (4. točka izreka), določila, katere pogoje mora investitorka upoštevati pri gradnji in ugotovila, da so ti navedeni v mnenjih pristojnih mnenjedajalcev (5. točka izreka) ter določila čas veljavnosti gradbenega dovoljenja (6. točka izreka).

2.V obrazložitvi izpodbijane odločbe prvostopenjski organ navaja, da je investitorka vlogo in dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja vložila 9. 9. 2019. Upravni organ je v postopku preveril, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, kot so navedeni v prvem odstavku 43. člena Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ). Ugotovil je, da je investitorka pravico graditi izkazala z vpisom lastninske pravice v zemljiški knjigi, priložila pa tudi soglasja za izgradnjo priključkov ter pogodbo o ustanovitvi služnosti in predlog za vpis služnosti v zemljiško knjigo za postavitev elektro voda in vodovoda na parc. št. 444 k.o. ... Prvostopenjski organ je ugotovil, da obstoječi objekt ni zgrajen brez gradbenega dovoljenja, saj se je bil zgrajen pred 31. 12. 1967, kar izhaja iz zgodovinskih podatkov GURS, Območna geodetska uprava Koper. Ugotavlja tudi, da je predvideni način gradnje skladen z zahtevami prostorskih aktov v Mestni občini Koper, kar v nadaljevanju podrobneje opisuje.

3.Prvostopenjski organ je na podlagi drugega odstavka 36. člena GZ B. B. in tožnici poslal poziv, da kot stranska udeleženca priglasita svojo udeležbo v postopku, kar sta oba tudi storila. Dne 25. 8. 2020 je na kraju nameravane gradnje opravil ustno obravnavo, na kateri je uradna oseba strankam omogočila vpogled v celotno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, projektantka pa pojasnila, kaj vse je predmet zahteve za pridobitev tega dovoljenja. Tožnica je pojasnila, da gradnji nasprotuje zato, ker meni, da so parc. št. 111, 222 in 333 k.o. ... njena last, da je zoper investitorko zato tudi vložila tožbo in da do zaključka sodnega postopka na spornih parcelah ne dovoljuje posegov. Njen pooblaščenec C. C. podal še izjavo, da rekonstrukciji obstoječega zidu ne nasprotuje niti ne nasprotuje rekonstrukciji obstoječega objekta, da pa se ne strinja s prizidavo objekta in z gradnjo podpornih zidov na severovzhodni strani parcele investitorke.

4.Prvostopenjski organ zaključuje, da je predvideni projekt investitorke skladen s prostorskim aktom in izdanimi mnenji. Glede ugotovitve obstaja pravice graditi pojasnjuje, da spor na sodišču oziroma zaznamba spora v zemljiški knjigi ne vpliva na postopek izdaje gradbenega dovoljenja. Zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice namreč ne vpliva na rabo nepremičnine, niti ni ovira za izdajo gradbenega dovoljenja, kar izhaja tudi iz ustaljene sodne prakse, npr. v sodbah Upravnega sodišča II U 105/2017 in II U 320/2009 ter sodbe Vrhovnega sodišča I 1685/1993. Prvostopenjski organ ugotavlja, da ima investitorka pravico graditi na vseh parcelah, ki so namenjene za gradnjo. Četudi tožnica njeni gradnji nasprotuje, pa po določbah PUP Koper in glede na projekt investitorka njenega soglasja niti ne potrebuje.

5.Tožnica in B. B. sta zoper odločitev prvostopenjskega organa vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju drugostopenjski organ) z odločbo, št. 35108-164/2021-2550-2 z dne 16. 12. 2021, zavrnilo. Drugostopenjski organ povzema določbe 35. in 43. člena GZ ter ključne poudarke iz izpodbijanega gradbenega dovoljenja. Ugotavlja, da je za tožnico sporno vprašanje, ali investitorka izpolnjuje pogoj iz 6. točke 43. člena GZ, to je, ali ima pravico graditi. Iz zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da je investitorka vpisana kot zemljiškoknjižna lastnica zemljišč, na katerih želi graditi, pri parc. št. 111 k.o. ... pa je zaznamovan spor o pridobitvi lastninske pravice. Zaznamba spora ima za posledico, da sodna odločba, izdana v postopku, v zvezi s katerim je dovoljena zaznamba, učinkuje tudi proti osebam, v korist katerih je bila pravica vknjižena oziroma predznamovana, z učinkom po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba spora. Zaznamba spora pa ni ovira za kasnejše vpise, za rabo nepremičnine in tudi ne za izdajo gradbenega dovoljenja, kar izhaja iz ustaljene sodne prakse.

6.Tožnica s tožbo v upravnem sporu sodišču predlaga, naj izpodbijano gradbeno dovoljenje odpravi, tožena stranka pa naj ji povrne stroške postopka. Navaja, da iz gradbenega dovoljenja izhaja, da je rekonstrukcija in prizidava obstoječega objekta ter rekonstrukcija zidu predvidena tudi na parc. št. 111, 222 in 333 k.o. ..., pri katerih je zaznamovan spor o pridobitvi lastninske pravice v korist tožnice. Gre za spor po tožbi tožnice zoper investitorko zaradi ugotovitve lastninske pravice iz naslova pripadajočega (prej funkcionalnega) zemljišča k njeni stavbi, stoječi na parc. št. 555 k.o. ... Tožnica uveljavlja, da je lastninsko pravico pridobila po samem zakonu odkar stoji njena stavba, torej še preden je zemljiškoknjižna lastnica formalno postala Mestna občina Koper, ki je nato z (nično) pogodbo zemljišče, ki ni bilo njena last, prodala investitorki. Načeloma je res, da zaznamba spora ne vpliva na lastninsko pravico in/ali pravico razpolaganja, ima pa posledice določene v Zakonu o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). V konkretnem primeru tako ni odločilna zaznamba spora, pač pa zatrjevano dejstvo, da je tožnica lastninsko pravico pridobila po samem zakonu pred investitorko. Zaznamba spora je le eden od dokazov, da je lastninska pravica investitorke sporna. Tožnica je izkazala, da je v teku sodni pravdni postopek pred Okrožnim sodiščem v Kopru, v katerem zahteva ugotovitev lastninske pravice, pridobljene po samem zakonu. Sodba v tej zadevi bo zato zgolj deklaratorne narave in pravni naslov za vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi v vrstnem redu zaznambe spora. Tožnica se ob tem sklicuje na novejši primerljiv judikat - sodbo I U 1638/2016 z dne 12. 10. 2017.

7.Tožena stranka, ki je sodišču predložila upravne spise zadeve, na tožbo po vsebini ni odgovorila.

8.Sodišče je tožbo vročilo tudi investitorki, kot stranki z interesom v tem postopku upravnega spora. V odgovoru na tožbo sodišču primarno predlaga, naj tožbo tožnice zavrže, saj da je ta prepozna. Sklepa, da je bila drugostopenjska odločba tožnici oziroma njenemu pooblaščencu vročena v januarju 2022 in je zato tožba, vložena 8. 3. 2022 prepozna. Sodišču nadalje predlaga, naj tožbo zavrže tudi zato, ker tožnica zanjo nima pravnega interesa. Pravni in dejanski položaj tožnice se namreč z izpodbijanim gradbenim dovoljenjem ne bi v ničemer spremenil ali poslabšal, na kar je opozoril že drugostopenjski organ. Iz izpodbijane in drugostopenjske odločbe ter tožbe ni mogoče razbrati razlogov, zaradi katerih bi gradbeno dovoljenje vplivalo na položaj tožnice, ta pa svojega pravnega interesa tudi ni utemeljila, niti s tožbo ne zasleduje nobene svoje koristi ali pravnega interesa. Kot izhaja iz upravnosodne prakse, tudi Ustavnega sodišča npr. v odločbi U-I-165/09 z dne 3. 3. 2011, stranski udeleženci v upravnih postopkih niso stranke in nimajo enakega procesnega položaja kot stranke. Po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) imajo sicer enake procesne pravice in dolžnosti, vendar pa jih lahko izvajajo le v obsegu, s katerim se zagotavlja varstvo njihovih pravnih koristi, torej omejeno, kar izhaja iz prvega in drugega odstavka 43. člena tega zakona. Tožnica torej lahko uveljavlja le take ugovore in z njimi prepreči izdajo gradbenega dovoljenja, če zatrjuje in izkaže, da načrtovana gradnja posega v njene z zakonom ali drugim predpisom določene pravice ali njene pravne koristi. Tožnica pa z vložitvijo tožbe ne zasleduje svojega pravnega interesa in tudi ne kakšne svoje neposredne pravne koristi. Zgolj dejstvo, da je lastnica sosednje nepremičnine, ji namreč ne daje pravnega interesa za vodenje postopka, rekonstrukcija in prizidava obstoječega objekta ter rekonstrukcija zidu pa bo zgolj izboljšala že obstoječi objekt v enakih višinskih in dolžinskih gabaritih. Lastniki nepremičnin so poleg tega dolžni svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in si ne povzročajo škode. Prepovedane so tudi imisije, ki nastajajo pri uporabi nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mejo, ki je glede na naravo in namen nepremičnin ter glede na krajevne razmere običajna. Za vse to pa je pravno varstvo zagotovljeno v civilnem sodnem postopku in ne v upravnem sporu.

9.Tožnica izpodbija dokončno gradbeno dovoljenje, ne da bi za to navedla razumne razloge, zato investitorka sklepa, da zlorablja procesne pravice. V tožbi ni konkretno in obrazloženo navedla, v čem naj bi tožena stranka nepravilno in nepopolno ugotovila dejansko stanje, tako kot zatrjuje, kateri konkreten predpis naj bi kršila in tudi ne katerih določb postopka naj ne bi upoštevala. Tožnica torej ni konkretizirala nobenega od razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), zaradi česar je očitno, da je tožba vložena z namenom maščevanja investitorki, s katero je tožnica v sodnem sporu, to je pravnem postopku, ki se pred Okrožnim sodiščem v Kopru vodi pod št. P 283/2019.

10.Stranka z interesom navaja, da ne drži navedba tožnice, da naj bi postala lastnica parc. št. 111, 222 in 333 k.o. ... na podlagi nične pogodbe, ki jo je sklenila z Mestno občino Koper. Ti dve parceli je kupila na podlagi javnega razpisa v dobri veri, da gre za nepremičnine v lasti občine, na katerih tretje osebe nimajo stvarnopravnih ali obligacijskih pravic. Tožnica se na javni razpis ni javila, niti ni nikoli od Mestne občine Koper zahtevala uskladitve zemljiškoknjižnega stanja v njeno korist, kot je to predhodno storila za parc. št. 666 k.o. ... Prav tako občini ni podala predloga za odkup parcel. Tožnica je šele kasneje začela zatrjevati, da so parc. št. 111, 222 in 333 k.o. ... pripadajoče zemljišče k njeni stavbi, o tem pa bo odločeno v pravdnem postopku. Tožnici je bilo v postopku večkrat pojasnjeno, da zaznamba spora ne vpliva na pravico investitorke do gradnje, predstavljena ji je bila tudi primerljiva sodna praksa, za katero pa je zgolj pavšalno navedla, da za predmetno zadevo ni primerljiva, ne da bi to svojo trditev konkretizirala. Stranka z interesom poudarja, da ne drži navedba tožnice, da je na parc. št. 111, 222 in 333 k.o. ... pridobila lastninsko pravico po samem zakonu pred investitorko. Četudi bi temu bilo tako, bi morala tožnica vseeno nositi posledice opustitve vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo, saj bi ji bilo mogoče očitati neskrbnost v zvezi s tem. Zgolj vložitev tožbe pa tožnici še ne daje pravice blokirati gradnjo, za katero je pridobljeno dokončno gradbeno dovoljenje, prav tako tudi ne pravice blokirati izdajo takega dovoljenja. Stranka z interesom razpolaga z dokončnim gradbenim dovoljenjem in ima pravico do začetka gradnje, v GZ pa tudi ni navedeno, da bi to gradnjo lahko ovirala zaznamba pravdnega postopka ali sprožitev upravnega spora. Edina zaznamba, ki vpliva na pravico graditi, je zaznamba inšpekcijskega postopka, za kar pa v konkretnem primeru ne gre. Trditve tožnice, da bo v pravdnem postopku uspela, nimajo realne osnove, niti niso utemeljene.

11.Tožnica je v pripravljalni vlogi z dne 28. 6. 2025 prerekala navedbe stranke z interesom. Navedla je, da ima kot zatrjevana lastnica parc. št. 111, 222, 333 k.o. ... pravni interes za izpodbijanje celotnega gradbenega dovoljenja, tudi v delu objekta, ki stoji na parc. št. 000 te k.o., saj je neločljivo povezan z delo objekta, ki sega na prej navedene parcele. Pri teh parcelah je zaznamovan spor o pridobitvi lastninske pravice v korist tožnice in zato ne more biti govora o zlorabi pravic. Pravdni postopek med tožnico in investitorko, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Kopru pod št. P 283/2019, še ni zaključen, je pa v zaključni fazi. Sodni izvedenec urbanistične stroke C. C. je 21. 12. 2023 izdelal izvedensko mnenje, iz katerega izhaja, da je celotna parc. št. 222 in skoraj celotni parc. št. 111 in 333, vse k.o. ..., pripadajoče zemljišče k stavbi tožnice. Zgolj zanemarljivo majhni delčki teh parcel niso pripadajoče zemljišče in bodo verjetno ostali v lasti stranke z interesom, če ne bo pogodba, s katero je ta postala njuna lastnica, razglašena za nično. Sodišče je s sklepom P 238/2019 z dne 23. 4. 2025 izvedencu geodetu naložilo, da opravi parcelacijo parc. št. 111 in 333 k.o. ..., upoštevajoč ugotovitve izvedenca urbanistične stroke, s čimer je izkazana ne samo velika verjetnost, pač pa že skoraj gotovost, da želi investitorka oporne zidove graditi na zemljišču v izključni lasti tožnice in da na tem mestu zato nima pravice graditi.

12.Stranka z interesom je po svoji pooblaščenki na pripravljalno vlogo tožnice odgovorila na naroku za glavno obravnavo dne 9. 7. 2025. Navedla je, da pravdni postopek še zdaleč ni končan. Izvedensko mnenje je predmet obširnih pripomb, predlagan je bil tudi drug izvedenec urbanistične stroke in predlagano, da izdela novo mnenje, saj je doslej izdelanem mnenju mogoče očitati številne strokovne nepravilnosti. Postopek v doglednem času ne bo zaključen, pa tudi sodna odločba bo zagotovo predmet pritožbe. Zoper sklep o imenovanju izvedenca geodeta, ki je procesni sklep, na katerega sodišče ni vezano, stranka z interesom sicer ni vložila pritožbe, je pa podala predlog za njegovo odpravo oziroma spremembo. Tudi druge navedbe iz pripravljalne vloge stranka z interesom zavrača kot neutemeljene.

13.Sodišče je še pred razpisom glavne obravnave preverilo ugovor stranke z interesom, da je tožba prepozna (četudi je pravočasnost tožbe preverilo že ob njenem prejemu ob preverjanju procesnih predpostavk). Po določbi prvega odstavka 28. člena ZUS-1 je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Drugostopenjska odločba, s katero je bil v predmetni zadevi zaključen upravni postopek, je bila tožnici vročena 3. 1. 2022, kot izhaja iz vročilnice, ki je v upravnem spisu. Ker je tožbo kot priporočeno pisemsko pošiljko po svojem pooblaščencu vložila 20. 1. 2022, sodišče ugotavlja, da je ta pravočasna.

14.Na glavni obravnavi, ki jo je sodišče opravilo v navzočnosti tožnice, stranke z interesom in njunih pooblaščencev ter ob odsotnosti tožene stranke, sta tožnica in stranka z interesom vztrajali pri svojih stališčih. Pooblaščenec tožnice je izpostavil, da je tožnica na spornih nepremičninah pridobila lastninsko pravico po zakonu, še preden je lastninsko pravico pridobila stranka z interesom, kar mora sodišče upoštevati pri odločanju. Lastninska pravica pridobljena po zakonu ima namreč prednost pred vknjiženo lastninsko pravico stranke z interesom. Pooblaščenka stranke z interesom je takemu stališču nasprotovala ter poudarila, da je status spornih zemljišč predmet pravdnega postopka, zemljišča pa je stranka z interesom kupila od občine brez vseh bremen in v dobri veri.

15.V dokaznem postopku je sodišče dopustilo in izvedlo dokaz z vpogledom v vse listine upravnega spisa. Dokazna predloga za vpogled v izvedensko mnenje sodnega izvedenca urbanistične stroke C. C. z dne 21. 12. 2023 in za vpogled v sklep Okrožnega sodišča v Kopru P 238/2019 z dne 23. 4. 2025 pa je sodišče zavrnilo, saj gre za dokaza, ki sta nastala v pravdnem postopku, ki se vodi med tožnico in stranko z interesom, in to po tem, ko je bilo izdano izpodbijano gradbeno dovoljenje (19. 4. 2021). Ker sodišče v upravnem sporu presoja zakonitost izpodbijanega akta (2. člen ZUS-1), pri odločanju upošteva pravne in dejanske okoliščine, kot so obstajale v trenutku njegove izdaje, in ne okoliščin, ki so nastale šele kasneje. Sodišče v upravnem sporu tudi ni presojalo obstoja lastninske pravice na spornih parcelah (o tem bo odločilo pravdno sodišče po tožbi, ki jo je vložila tožnica), pač pa presojalo, ali je imela stranka z interesom v trenutku izdaje gradbenega dovoljenja pravico na njih graditi, ob upoštevanju, da je bil pri teh nepremičninah v zemljiški knjigi zaznamovan spor. Ker je ta zaznamba vpisana v korist tožnice, ki trdi, da so nepremičnine, na katerih namerava graditi tožnica, njene po samem zakonu, ima zato po presoji sodišča pravni interes za vložitev tožbe. Nenazadnje ji je pravni interes za sodelovanje v postopku priznala tudi tožena stranka, saj jo je kot stranko z interesom pritegnila v postopek izdaje gradbenega dovoljenja.

K točki I izreka:

16.Tožba ni utemeljena.

17.Dejansko stanje zadeve med strankami ni sporno. Investitorka je zemljiškoknjižna lastnica nepremičnin s parc. št. 000, 111, 222 in 333 k.o. ..., na katerih ima namen izvesti rekonstrukcijo in prizidavo obstoječega objekta ter rekonstrukcijo podpornega zidu, kot je to opisano v 2. in 3. točki izreka izpodbijanega gradbenega dovoljenja. Tožnica in stranka z interesom ne oporekata ugotovitvi tožene stranke, da gre za načrtovano gradnjo manj zahtevnih objektov in da je gradnja na območju načrtovane gradnje urejena s PUP Koper, pogoje za gradnjo podpornih zidov pa ureja še Odlok o nezahtevnih in enostavnih objektih v Mestni občini Koper. Med tožnico in stransko udeleženko se pri Okrožnem sodišču v Kopru pod št. P 238/2019 sicer vodi pravdni postopek, v katerem tožnica uveljavlja, da so parc. št. 111, 222 in 333 k.o. ... pripadajoče zemljišče k njenemu objektu, stoječem na zemljišču s parc. št. 555 te k.o., torej spor o ugotovitvi lastninske pravice, kar je v zemljiški knjigi tudi zaznamovano pri vseh treh nepremičninah. Ob opisanem (nespornem) dejanskem stanju pa je med strankama sporno, ali ima stranska udeleženka glede na vpisano zaznambo spora o pridobitvi lastninske pravice pravico graditi.

18.Sodišče zavrača tožničin tožbeni ugovor, da bi morala tožena stranka pri izdaji gradbenega dovoljenja upoštevati, da je v zemljiški knjigi pri nepremičninah s parc. št. 111, 222 in 333 k.o. ..., ki so v lasti stranske udeleženke in na katerih je predvidena rekonstrukcija in prizidava obstoječega objekta ter rekonstrukcija podpornega zidu, v zemljiški knjigi vpisana zaznamba spora pridobitve lastninske pravice. Ta zaznamba je vpisana v tožničino korist, in sicer zaradi pravdnega postopka, ki se med tožnico in stransko udeleženko vodi pri Okrožnem sodišču v Kopru in v katerem tožnica uveljavlja, da so vse prej navedene nepremičnine, kot pripadajoči del njene stavbe, njena last po samem zakonu.

19.Sodišče navaja, da je zemljiška knjiga javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami (prvi odstavek 1. člena ZZK-1). O vpisih odloča zemljiškoknjižno sodišče po postopku, določenem z ZZK-1 (prvi odstavek 120. člena ZZK-1) in vpis dovoli, če so za to izpolnjeni pogoji (148. člen ZZK-1). To vodi sodišče do ugotovitve, da v postopku izdaje gradbenega dovoljenja upravni organ ne more presojati pravilnosti vpisa v zemljiško knjigo, pač pa je v skladu s 6. točko prvega odstavka 43. člena GZ dolžan upoštevati dejstva - vpise, ki iz zemljiške knjige izhajajo. Vprašanje lastninske pravice na zemljišču nameravane gradnje, kot ga izpostavlja tožnica, zato tudi ni predhodno vprašanje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja v smislu 147. člena ZUP.1 Kot je pojasnilo Vrhovno sodi
61
0de v sodbi X Ips 16/2022 z dne 14. 12. 2022 (17. to
0dka), je namen dolo
0db GZ, ki urejajo pravico gradnje, varstvo lastninske pravice, saj naj bi zagotavljale, da na nepremi
0dnini gradi oseba, ki je njen lastnik oziroma, ki ji je lastnik to pravico podelil. Vendar pa v postopku izdaje gradbenega dovoljenja dejstva, ali je lastnik tisti, ki je vpisan v zemlji
61ko knjigo, ali je lastnik kdo drug, ki naj bi to postal ex lege, ni mo
7eno ugotavljati kot o predhodnem vpra
61anju. Gre namre
0d za vpra
61anje dokazanosti pogoja za izdajo gradbenega dovoljenja iz 6. to
0dke prvega odstavka 43.
0dlena GZ in ne za vpra
61anje, brez re
61itve katerega ne bi bilo mo
7eno odlo
0diti o zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja.

20.V predmetni zadevi ni dvoma, da je kot lastnica nepremi
0dnin s parc.
61t. 111, 222 in 333 k.o. ... v zemlji
61ki knjigi vknji
7eena stranska udele
7eenka in s tem izkazuje pravico graditi na teh nepremi
0dninah, kot je to po presoji sodi
61
0da ob izdaji izpodbijanega gradbenega dovoljenja pravilno ugotovila toe na stranka. Postopek za izdajo gradbenega dovoljenja namre
0d obsega presojo, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih za izdajo takega dovoljenja dolo
0da zakon, medtem ko odlo
0danje o spornih stvarno pravnih razmerjih presega njegove okvire.2 Na presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega gradbenega dovoljenja zato ne more vplivati dejstvo, da je to
7e na spro
7eila spor glede lastni
61tva prej navedenih nepremi
0nnin in da je ta spor tudi zaznamovan v zemlji
61ki knjigi. Zaznamba spora sama po sebi namre
0d ni dokaz, da je vpis lastni
61tva v zemlji
61ko knjigo napa
0den, pa
0d pa je njen u
0dek v tem, da varuje pridobitelja, ki v sporu uspe, pred vsemi kasnej
61imi vpisi stvarnih pravic s tem, da lahko pridobitelj vknji
7ei svojo pravico v vrstnem redu zaznambe spora, zemlji
61koknji
7eno sodi
61
0de pa po uradni dol
7enosti dovoli izbris vseh vpisov z u
0dekom po trenutku, od katerega u
0dek u
0deva zaznamba spora (80. in 81.
0dlen ZZK-1). Ker se z gradbenim dovoljenjem ne odlo
0da o lastninskopravnih razmerjih, nima vpliva na predpisane u
0deke zaznambe spora, toe na stranka pa zaznambe spora tudi ni bila dol
7ena upo
61tevati pri ugotavljanju, ali stranska udele
7eenka izkazuje pravico graditi na nepremi
0ninah s parc.
61t. 111, 222 in 333 k.o. ... oziroma ta zaznamba ni ovira za izdajo gradbenega dovoljenja.3 Sodi
61
0de ob tem
61e dodaja, da bo imela to
7e na,
0de bo v pravdnem postopku uspela, torej
0de bo uspela z zahtevkom, mo
7enost na tej podlagi predlagati obnovo postopka izdaje izpodbijanega gradbenega dovoljenja ter v primeru morebitne odprave izpodbijanega gradbenega dovoljenja v obnovljenem postopku tudi mo
7enost zahtevati odpravo posledic, ki bi iz tega dovoljenja izhajale.4

21.Ob upo
61tevanju vsega navedenega sodi
61
0de zaklju
0duje, da to
7e na ni uspela izkazati, da bi bilo izdano gradbeno dovoljenje nepravilno ali nezakonito. Ker obenem ni na
61lo nepravilnosti, na katere je dol
7eno paziti po uradni dol
7enosti, je to
7bo na podlagi prvega odstavka 63.
0dlena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

K to
0dki II izreka:

22.Zakonodajalec je podro
0dje stro1kov postopka v upravnem sporu uredil v
0detvrtem poglavju ZUS-1. V 25.
0dlenu ZUS-1 je sprejel posebne dolo
0dbe o stro1kih postopka tako, da se na
0din urejanja stro1kov po posameznih dolo
0dbah tega
0dlena razlikuje glede na vrsto upravnega spora in glede na vrsto sprejete odlo
0dbe. Kadar sodi
61
0de to
7bo zavrne, po dolo
0dbi
0drutega odstavka 25.
0dlena ZUS-1 trpi vsaka stranka svoje stro1ke postopka, kar je sodi
61
0de upo1tevalo pri odlo
0ditvi o stro1kih, ki jih je v tej zadevi priglasil to
7nik, medtem ko toena stranka stro1kov postopka ni priglasila. Prvi odstavek 25.
0dlena ZUS-1 sicer napotuje tudi na uporabo dolo
0db Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), vendar pa le v primerih, ko sodi
61
0de v upravnem sporu odlo
0da o pravici, obveznosti ali pravni koristi.

23.Zakonodajalec pa v 25.
0dlenu ZUS-1 (niti s kak
61no drugo dolo
0dbo) ni izrecno uredil povra
0dila stro1kov stranki z interesom v upravnem sporu, zato je za povra
0dilo njenih stro1kov treba na podlagi prvega odstavka 22.
0dlena ZUS-15 uporabiti dolo
0dbe ZPP, ki urejajo povra
0dilo stro1kov stranskemu intervenientu, ki ima v pravdnem postopku smiselno enak polo
7eaj kot stranka z interesom v upravnem sporu.6 Po presoji vseh okoli
61
0din obravnavane zadeve sodi
61
0de meni, da stranka z interesom s svojo udele
7ebo v postopku ni bistveno prispevala k odlo
0ditvi v zadevi, saj je smiselno ponovila navedbe in zaklju
0dke toene stranke v izpodbijanem gradbenem dovoljenju in drugostopenjski odlo
0dbi, ki je (
7ee) odgovorila na enake ugovore to
7nice, kot jih je uveljavljala s to
7bo.

24.Ob upo
61tevanju povedanega je zato sodi
61
0de odlo
0dilo, da vsaka stranka, tudi investitorka (ki je bila stranka z interesom na strani toene stranke, ki je v postopku uspela) nosi svoje stro1ke postopka.

-------------------------------

1Prim. odločbe Vrhovnega sodišča npr. I Up 1449/2003 z dne 10. 5. 2006, X Ips 196/2004 z dne 7. 10. 2009, X Ips 310/2013 z dne 13. 2. 2014, X Ips 16/2022 z dne 14. 12. 2022.

2Tako Upravno sodišče v sodbah I U 663/2010 z dne 18. 11. 2010, III U 61/2012 z dne 22. 3. 2013 in I U 1606/2019 z dne 23. 11. 2021.

3Tako v sodbi Vrhovnega sodišča I 1685/1993 ter sodbah Upravnega sodišča II U 105/2017 in II U 320/2009, na katere se sklicuje tožena stranka, enako pa tudi še v sodbi Vrhovnega sodišča X Ips 16/2022 sodbah Upravnega sodišča I U 903/2020 in I U 1606/2019. Sodba I U 1638/2016, na kateri se sklicuje tožnica, se nanaša na področje brezplačne pravne pomoči in ne na področje izdaje gradbenega dovoljenja.

4Enako v sodbi I U 1606/2019 z de 23. 11. 2021.

5Prvi odstavek 22. člena ZUS-1 določa: "V upravnem sporu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače."

6Prim. sklep Vrhovnega sodišča I Up 276/2013 z dne 21. 11. 2013.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Gradbeni zakon (2017) - GZ - člen 43, 43/1, 43/1-6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.