- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSMB Sklep IV Cp 332/2026
ECLI:SI:VSMB:2026:IV.CP.332.2026 Civilni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Pravico do stikov urejajo mednarodni pravni akti, Evropska konvencija o človekovih pravicah, Konvencija o otrokovih pravicah in Ustava Republike Slovenije. Ustava RS v ospredje postavlja otroka, ki je nosilec pravice do stikov z obema staršema, zato se stiki prvenstveno zagotavljajo zaradi koristi otroka. Čeprav so stiki z otrokom tudi pravica staršev, jih ti, če ti niso v korist otroka, ne morejo izsiliti.
Zato prekinitev družinskih vezi upravičujejo zgolj zelo izjemne okoliščine. Prekinitev te vezi dejansko odreže otroka od njegovih korenin. Zaradi tega otrokove koristi narekujejo, da lahko prekinitve družinskih vezi upravičijo resnično izjemne okoliščine in da si je treba na vsak način prizadevati za ohranitev stikov.
Izrek
I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da sedaj glasi:
"Nasprotnemu udeležencu A. A. se odvzame pravica do osebnih stikov in do stikov po telefonu z ml. B. B., EMŠO: ***."
II.Glede izvajanja neosebnih stikov (pisanja) se sklep sodišča prve stopnje razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.
III.V preostalem delu se pritožba nasprotnega udeleženca zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
IV.Udeleženca postopka krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.
Obrazložitev
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nasprotnemu udeležencu odvzelo starševsko skrb (I. točka izreka) in v II. točki izreka nasprotnemu udeležencu odvzelo pravico do stikov z ml. otrokom. V III. točki izreka je predlog nasprotnega udeleženca, s katerim zahteva, da se v času, ko je na prestajanju zaporne kazni, dovolijo stiki z ml. otrokom, in sicer enkrat mesečno po 2 uri pod nadzorom CSD in enkrat tedensko po 30 minut preko telefona, zavrnilo. V IV. točki izreka je odločilo, da udeleženca krijeta sama svoje stroške postopke.
2.Zoper sprejeto odločitev se pritožuje nasprotni udeleženec. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog predlagateljice zavrne ter ugodi njegovemu predlogu in se določijo stiki enkrat mesečno po 2 uri in enkrat tedensko med 18.00 in 19.00 uro preko telefona oziroma podredno predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep v celoti razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Meni, da je sklep neobrazložen in se ga ne da preizkusiti, v njem pa so tudi nasprotja med razlogi sklepa in vsebino listin. Sklep nima odločilnih dejstev, in sicer, da nasprotni udeleženec ni zmožen skrbništva nad mladoletno hčerjo iz razloga, ker naj bi bil alkoholik in naj bi bil nasilen. Sodišče ni v zadostni meri utemeljilo, zakaj naj bi bili stiki med nasprotnim udeležencem in ml. hčerko škodljivi. 10-letni otrok pa ne more sam odločati o tem, ali bo imel stike ali ne. Sodišče prve stopnje je napačno ugotovilo dejansko stanje, predvsem glede ugotovitev, da je nasprotni udeleženec odvisen od alkohola, kot tudi glede njegovega nasilniškega obnašanja, saj že dalj časa ne uživa alkohola. Želel je obiskovati delavnice za odvajanje od nasilniškega obnašanja oziroma ustanovo za zdravljenje alkoholikov, vendar so mu povedali, da ni razloga za obiskovanje tovrstnih delavnic. Tako za odvzem starševske skrbi z obrazložitvijo, da je neozdravljen alkoholik in nasilnež, ni pravne podlage. Sodišče je tudi zmotno ugotovilo, da je nasprotni udeleženec sam zaradi subjektivnih razlogov prekinil stike v letu 2019. Dejstvo je, da jih je prekinil iz objektivnih razlogov, saj je nastopil prestajanje daljše zaporne kazni. Sicer pa izvedenka C. C. sploh ni sodna izvedenka klinične psihologije, mnenje pa je podala pristransko, v škodo nasprotnega udeleženca. Sicer pa je do sedaj izdelala zgolj eno mnenje. Ne strinja se z zaključkom, da si ml. B. B. stikov z očetom ne želi, pri tem pa ni povedala, zakaj. Ml. otrok je takšno stališče zavzel pod sugestijo predlagateljice, svoje matere, sam pa meni, da je popolnoma sposoben opravljati svojo starševsko skrb do ml. hčere in imeti normalne stike z njo, kot jo imajo starši s svojimi otroki. Takšno neizvajanje stikov pa bo tudi imelo hude posledice na razvoju ml. B. B., saj slednja potrebuje tako mater kot očeta. Priglaša stroške pritožbenega postopka.
3.V odgovoru na pritožbo predlagateljica predlaga, da se pritožba nasprotnega udeleženca zavrne kot neutemeljena in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
4.Pritožba je delno utemeljena.
5.Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).
6.Izpodbijani sklep se da preizkusiti in ima ustrezne razloge zato kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana, razen v delu glede neosebnih stikov, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju.
7.V predmetni zadevi je predlagateljica podala predlog za odvzem starševske skrbi nasprotnemu udeležencu in prepoved stikov z ml. otrokom (v skladu s 176. in 173. členom Družinskega zakonika - DZ). Nasprotni udeleženec je podal nasprotni predlog za ureditev stikov in predlog za znižanje preživnine. Predlog za znižanje preživnine je sodišče prve stopnje izločilo in se obravnava v samostojni zadevi. Tekom postopka je sodišče prve stopnje izdalo začasno odredbo, s katero je predlogu predlagateljice ugodilo in nasprotnemu udeležencu za čas do pravnomočnosti predmetnega postopka prepovedalo izvajanje stikov (III N 251/2024 z dne 14. 5. 2025).
8.Po določbi 8. člena DZ uživajo otroci posebno varstvo države vselej, kadar je ogrožen njihov zdrav razvoj in kadar to zahtevajo druge koristi otroka. Razlog za poseg države v družinska razmerja je ogroženost zdravega razvoja otroka. Pri tem se je potrebno vprašati, kaj je otrokova korist, presoditi, ali ji ravnanje starša sledi, in če temu ni tako, je utemeljen zaključek, da je zdrav razvoj otroka ogrožen. Iz tretjega odstavka 56. člena Ustave Republike Slovenije izhaja obveznost posebnega varstva otrok z vzpostavitvijo oblik, s katerimi se nadomešča starševska skrb v primeru, da je ogrožen zdrav razvoj otroka. Drugi odstavek 157. člena DZ konkretizira ustavno določbo o posebnem varstvu otrok s tem, da določa, da je otrok ogrožen, če je utrpel ali je verjetno, da bo utrpel škodo in je ta posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, 0dustvene, 6tne in druge težave v njegovem odra61anju. 8. člen Evropske konvencije za 0lovekove pravice (v nadaljevanju EK0CP) zagotavlja pravico do dru7Einskega 7Eivljenja. V to pravico lahko dr7Eava pose7Ee le, 0e je to nujno zaradi varstva otrokovih pravic in koristi. Evropsko sodi610De za 0lovekove pravice je na podlagi 8. 0lena EK0CP vzpostavilo posebna merila presoje ukrepov za varstvo otrokove koristi. Kadar pride do konflikta med interesi otroka in interesi star1a, mora sodi610De v postopku, skladno z dolo0dbo 8. 0lena EK0CP, vzpostaviti pravi0dno ravnovesje med temi interesi. V postopku tehtanja je potrebno nameniti najve0djo skrb otrokovim koristim, ki lahko, odvisno od njihove narave in resnosti, prevladajo nad interesi star1ev.
9.Prito7Eba graja odlo0Ditev sodi610Da, ki je svoje mnenje oprlo na mnenje strokovnjakinje C. C., klini0Dne psihologinje z obrazlo7Eitvijo, da slednja ni izvedenka in da je do sedaj izdelala zgolj eno mnenje. Samo 61tevilo izdelanih mnenj po oceni sodi610Da druge stopnje ne pretehtajo pri odlo0Ditvi, ali bo sodi610De neko mnenje upo61tevalo ali ga ne bo upo61tevalo. Iz spisovnih podatkov izhaja, da je strokovnjakinja C. C. zaposlena v Zdravstvenem domu *** v klini0Dno-psiholo61ki ambulanti. Sodi610De prve stopnje pa jo je v postopek pritegnilo, da izdela izvedenskega mnenja s podro0Dja klini0Dne psihologije. Slednja je imela pri izdelavi mnenja na razpolago celoten spis torej vse razpolo7Eljive podatke in je svoje izvedensko mnenje podala prav na osnovi teh podatkov ter osebnih zaznav v razgovoru z udeleEenema postopka in ml. otrokom. Svoje mnenje je sodi610Di predlo7Eila 25. 8. 2025, v zvezi s slednjim pa je bila tudi zasli1Ana na naroku 13. 11. 2025.
10.Po vpogledu v mnenje sodi610De druge stopnje zaklju0Di, da je slednje narejeno strokovno, izvedenka je odgovorila na vsa relevantna vpra1anja, prav tako je odgovorila na vsa vpra1anja, ki so jih na naroku postavili udeleEenci postopka in sodi610De, tako da sodi610De druge stopnje v samo strokovnost mnenja ne dvomi. Zgolj nestrinjanje nasprotnega udeleEenca z mnenjem, ki ni naklonjeno njemu, saj je pri njem bila prepoznana disocialno osebnostno motnjo, te7Eave pri izkazovanju in prevzemanju odgovornega vedenja, nespo61tovanje dru7Benih norm in institucij, kar se nenazadnje ka7Ee tudi preko kr61enja pravic drugih, storjenih prekr61kov, izre0Denih kazni, nepla0Devanje pre7Eivnine, zanemarjanje lastne varnosti in varnosti drugih ter nezmo7Enost postavljanja varnega instruiranega okolja, kar je bistveni del za izvajanje star1evske skrbi, 1e ne pomeni, da mnenje ni ustrezno.
11.Sodi610De prve stopnje je mnenje izvedenke pravilno povzelo v 17.-24. to0Dki obrazlo7Eitve. Pri tem je za predmetni postopek relevantno, da je izvedenka oziroma strokovna delavka C. C. ocenila ravnanje ml. otroka ter da je otrokovo mnenje povzela ter zaklju0Dila, da je jasno in izra7Ea njegovo stali1De. Zgolj dejstvo, da je otrok izrazil, da trenutno ne 7Eeli imeti stikov z o0Detom, niti osebnih stikov, niti po telefonu, s 0Dem se o0De ne strinja, pa 1e ne pomeni, da volja otroka ni pristna oz. da sodi610De volje 10 letnega otroka ne sme upo61tevati.
12.Sodi610De prve stopnje je opravilo temeljito dokazno oceno tako izpovedb strank, kot tudi mnenja CSD, mnenja izvedenke za psihiatrijo prof. dr. 0C. 0C. in strokovnjakinje s podro0Dja klini0Dne psihologije C. C. in na podlagi slednjega pravilno zaklju0Dilo, da osebnostne poteze nasprotnega udeleEenca nedvomno onemogo0Dajo kakovostno skrb za otroka in ne omogo0Dajo kakovostnih osebnih stikov, ki bi bili deklici v korist. O njegovi zmo7Enosti za izvajanje star1evske skrbi in stikov pa bo mogo0De govoriti 1ele, ko bo opravil celotno zdravljenje odvisnosti in se vklju0Dil v programe za obvladovanje nasilnega vedenja, ki jih mora uspe61no zaklju0Diti. Kon0Dno oceno pa bo moral podati psihiater, ki bo bdel nad njegovim zdravljenjem in procesom obvladovanja odvisnosti.
13.Pravico do stikov urejajo mednarodni pravni akti, Evropska konvencija o človekovih pravicah, Konvencija o otrokovih pravicah in Ustava Republike Slovenije. Ustava RS v ospredje postavlja otroka, ki je nosilec pravice do stikov z obema staršema, zato se stiki prvenstveno zagotavljajo zaradi koristi otroka. Čeprav so stiki z otrokom tudi pravica staršev, jih ti, če ti niso v korist otroka, ne morejo izsiliti.
14.V skladu z judikaturo Ustavnega sodišča predstavlja odvzem pravice do stikov poseg v pravico do družinskega življenja iz 54. člena Ustave RS (Starši imajo pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Ta pravica in dolžnost se staršem lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon) in je možen zgolj v izjemnih okoliščinah ter ga je mogoče upravičiti le, če to terja varstvo največje otrokove koristi.
Gre za izjemno občutljivo in kompleksno področje, odsotnost stikov otroka s staršem pa lahko vodi v odtujitev, ki morda ni v korist otroka.
Država mora pri zagotavljanju in ohranjanju stikov igrati aktivno vlogo.
15.Sodna praksa ESČP v okviru pravice do družinskega življenja sicer priznava državam pogodbenicam široko polje proste presoje, kako bodo uredili vprašanje zaupanja v vzgojo in varstvo otroka, vendar pa je to polje zelo ozko glede pravice do stikov med starši in otroci; pravica do stikov pomeni po ustaljeni sodni praksi ESČP poseg v trdo jedro pravice do družinskega življenja, zato prekinitev družinskih vezi upravičujejo zgolj zelo izjemne okoliščine.
16.Prekinitev te vezi dejansko odreže otroka od njegovih korenin. Zaradi tega otrokove koristi narekujejo, da lahko prekinitve družinskih vezi upravičijo resnično izjemne okoliščine in da si je treba na vsak način prizadevati za ohranitev stikov.
17.Sodišče druge stopnje v okviru uradnega preizkusa pravilne uporabe materialnega prava ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni ugotavljalo dejstev v zvezi z možnostjo izvedbe neosebnih stikov, kar bi v skladu z načelom najmilejšega ukrepa (156. člen DZ) bilo dolžno storiti. Sodišče namreč lahko, skladno prvim odstavkom 173. člena DZ, stike omeji tudi tako, da potekajo brez osebnega stika in osebne komunikacije (pisma, voščilnice).
18.Teh pravno pomembnih dejstev sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
19.Sodišče prve stopnje naj pri odločitvi upošteva, da ni mogoče na otroka prevaliti odgovornosti, da z očetom vzpostavi stike šele po polnoletnosti, če bo to takrat želel. Dolžnost države in s tem sodišča je, da poskrbi, da se ustvari okolje, ki bo vzpostavitev vsaj minimalnih stikov omogočila še pred odraslostjo otroka, seveda, če res izjemne okoliščine ne narekujejo popolno prekinitev stikov. Glede na izjemno hud poseg, tako v otrokovo kot očetovo pravico do stikov, bo temu ustrezna morala biti tudi obrazložitev sodišča prve stopnje.
20.Sodišče druge stopnje nadalje ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni odločalo o preživninski obveznosti nasprotnega udeleženca, ki mu je odvzeta starševska skrb (peti odstavek 176. člena DZ), kljub temu, da je to njegova zakonska dolžnost. Nenazadnje je nasprotni udeleženec predlog na znižanje preživninske obveznosti podal v okviru njegovega nasprotnega predloga, vendar je sodišče odločanje o tem delu predloga iz predmetnega spisa neutemeljeno izvzelo.
8.Z ozirom na dejstvo, da sodišče prve stopnje ni ugotavljalo pomembnega sklopa dejstev, ali bi ml. otroka ogrožali oz. bi mu škodovali tudi neosebni stiki, (v smislu voščilnice za rojstni dan in praznike) oz. zakaj tudi slednji niso primerni, čeprav jih izvedenka C. C. načeloma dopušča (43. stran izvedenskega mnenja) ter ob izostali odločitvi o preživninski obveznosti nasprotnega udeleženca, bi bilo pregloboko poseženo v pravico udeležencev postopka do pritožbe iz 25. člena Ustave RS, če bi ta sklop dejstev prvič ugotavljalo sodišče druge stopnje, zato je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo izpodbijani sklep v tem delu razveljavilo in zadevo vrnilo v novo odločanje sodišču prve stopnje (2. in 3. točka 365. člena ZPP), ki bo v nadaljevanju postopka sprejelo celovito odločitev skladno s 176. členom DZ.
9.Udeleženca postopka krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka (101. člen ZNP-1) ------------------------------- 1 VSM III Cp 303/2025 z dne 8. 5. 2025. 2 Odločba US RS Up-70/15 z dne 10. 12. 2015, 14. točka obrazložitve. 3 Odločba US RS Up-116/24, U-I-28/24 z dne 5. 9. 2024, 45. točka obrazložitve. 4 Odločba US RS Up-116/24, U-I-28/24 z dne 5. 9. 2024, 23. in 45. točka obrazložitve, odločba USRS Up-735/24 z dne 12. 6. 2025, 9. točka obrazložitve. 5 VSRS sklep II Ips 171/2018 z dne 14. 11. 2019 23. točka obrazložitve, in II Ips 14/2016 z dne 03.06.2015. Sodba ESČP z dne 19.12.2024 v zadevi X in drugi proti Sloveniji (144.-152. točka), in sodba ESČP z dne 9.4.2029 v zadevi A.V. in drugi proti Sloveniji, točka 69. do 74. 6 VSM IV Cp 151/2026 z dne 10. 3. 2026. 7 Odločba US RS Up-116/24, U-I-28/24 z dne 5. 9. 2024, 29. točka obrazložitve.