Jedro

Pritožbeno sodišče namreč v celoti soglaša z zaključki prvostopnega sodišča, da je izvršitev kazni zapora trenutno edini pravičen, primeren in ustrezen ukrep, ki bo obsojencu preprečil nadaljnje kontinuirano izvrševanje kaznivih dejanj in ga morebiti po prestani kazni celo odvrnil od ponavljanja kaznivih dejanj.

Izrek

I. Pritožba obsojenega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojeni A. A. se oprosti plačila sodne takse, kot stroška pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje predlog obsojenega A. A. z dne 17. 8. 2021, za izvršitev kazni zapora enega meseca, ki mu je bila izrečena s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. III K 65635/2020 z dne 19. 3. 2021, z delom v splošno korist, zavrnilo kot neutemeljen.

2. Zoper tak sklep se je obsojenec pritožil. V pritožbi navaja, da se je v zadnjem časovnem obdobju zelo spremenil, da se je spametoval in si uredil življenje, zaradi česar prosi, da se mu odobri delo v splošno korist. Ne želi si v zapor, poleg tega bi se v zaporu bal za svojo varnost. V kolikor bi mu bilo omogočeno opravljanje družbeno koristnega dela, bi se počutil koristnega, delo pa bi opravljal pri Društvu B., kjer so bili že pred tem z njegovim delom zelo zadovoljni in so mu ponovno pripravljeni omogočati opravljanje dela v splošno korist, o čemer so tudi napisali priporočilno pismo.

3. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče namreč v celoti soglaša z zaključki prvostopnega sodišča, da je izvršitev kazni zapora trenutno edini pravičen, primeren in ustrezen ukrep, ki bo obsojencu preprečil nadaljnje kontinuirano izvrševanje kaznivih dejanj in ga morebiti po prestani kazni celo odvrnil od ponavljanja kaznivih dejanj. Obsojenec je namreč specialni povratnik, ki zadnja štiri leta kontinuirano izvršuje ista kazniva dejanja. S tem ni prenehal, kljub dejstvu, da je bil tudi že večkrat zaprt. Je odvisnik od prepovedanih drog in kot je razvidno iz izpiska iz kazenske evidence, je bil do sedaj že šestkrat pravnomočno obsojen na zaporne kazni, od tega enkrat pogojno. Štirikrat je bil že kaznovan zaradi storitve kaznivih dejanj tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), storjenih v letu 2017, 2018, 2019 ter 2020. Dvakrat sta bili zaporni kazni obsojencu spremenjeni v predlagani alternativni način izvrševanja kazni, kar pa ga ni odvrnilo od nadaljnjega izvrševanja istovrstnih kaznivih dejanj. Glede na navedeno pa prvostopno sodišče tudi utemeljeno ni sledilo navedbam obsojenca, da bi mu delo v splošno korist pomagalo in nanj pozitivno vplivalo, saj mu je bila takšna možnost, kot že rečeno, dana že dvakrat, pa to več kot očitno nanj v ničemer ni vplivalo v smislu rehabilitacije in prenehanja izvrševanja kaznivih dejanj.

5. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Pritožbeno sodišče pa pri tem glede na pritožbene navedbe, da bi se obsojenec v zaporu počutil ogroženega, dodaja še, da bo tovrstne navedbe moral obsojenec nasloviti na upravo zapora, kjer bo prestajal zaporno kazen.

6. Po obrazloženem, in ker pritožba obsojenca tudi v ostalem, glede odločilnih dejstev ne navaja ničesar, kar bi lahko vzbudilo dvom v pravilnost zaključkov prvostopnega sodišča, je pritožbeno sodišče obsojenčevo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

7. Ker je obsojenec brez rednih sredstev za preživljanje in brez premoženja ter bo moral na prestajanje zaporne kazni, ga je pritožbeno sodišče oprostilo plačila sodne takse, kot stroška pritožbenega postopka.