Jedro

Registrsko sodišče odloča po dnevnih in ne po urah. Glede na konkurenco obeh predlogov, pri čemer je moralo po uradni dolžnosti realizirati izdano začasno odredbo, je registrsko sodišče bilo dolžno najprej odločiti o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve poslovnega deleža družbenika. Če bi ravnalo drugače, kar narekujejo tudi posebne okoliščine primera v okviru odločanja o prispelih „predlogih“ istega dne, bi kršilo drugi odstavek 13. člena ZSReg, če bi najprej odločilo o predlogu subjekta vpisa za vpis spremembe poslovnega deleža in ostalih sprememb v sodnem registru.

Od 8. 8. 2015 dalje velja spremenjena določba prvega odstavka 482. člena ZGD-1, ki določa, da se za pridobitelja poslovnega deleža šteje le tisti, ki je vpisan v sodni register.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep registrskega sodišča potrdi.

Obrazložitev

1. Registrsko sodišče je z izpodbijanim sklepom pritožbo proti sklepu istega sodišča opr. št. Srg 2016/14791 z dne 6. 4. 2016 zavrnilo.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil družbenik ... (v nadaljevanju: AA) iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 19. členom Zakona o sodnem registru (ZSReg) in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Sodišču druge stopnje je predlagal, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

Bistveno dejansko stanje in odločanje registrskega sodišča

4. Subjekt vpisa I. d. o. o., (predlagatelj) je 5. 4. 2016 predlagal registrskemu sodišču vpis spremembe družbenikov, prenosa celotnega poslovnega deleža na novega družbenika, spremembo zastopnikov in akta o ustanovitvi. Sodišče je istega dne (5. 4. 2016) prejelo sklep o začasni odredbi izvršilnega oddelka Okrajnega sodišča v Domžalah opr. št. Z 19/2016 z dne 30. 3. 2016, ki je bil poslan priporočeno po pošti 4. 4. 2016 (list. št. 26). Ker se je navedeni sklep Okrajnega sodišča v Domžalah nanašal na zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve poslovnega deleža družbenika v subjektu vpisa do celote (1/1) in dolžnika AA po omenjenem sklepu o začasni odredbi, je v sodni register 6. 4. 2016 vpisalo omenjeno prepoved. Istega dne je zavrnilo predlagateljev predlog za vpis spremembe v sodni register.(1)

5. V pritožbi zoper sklep (o zavrnitvi predloga za vpis sprememb) višje sodniške pomočnice, je registrsko sodišče pritožbo proti sklepu zavrnilo.(2) Kot bistvene razloge za svojo odločitev je izpostavilo, da po 9. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ugovor zoper sklep o začasni odredbi ne zadrži njegove izvršitve. To pomeni, da je ta sklep v smislu prepovedi odtujitve ali obremenitve učinkoval že od dneva njegove izdaje, to je od 30. 3. 2016 dalje. Od trenutka, ko ga je prejelo v zaznambo, ga je bilo dolžno spoštovati tudi registrsko sodišče in zato od 5. 4. 2016 dalje ni smelo izvesti nobenega vpisa, ki bi bil v nasprotju z odrejeno prepovedjo odtujitve ali obremenitve. Zaznamba sklepa o začasni odredbi v sodnem registru je bilo procesno dejanje Okrajnega sodišča v Domžalah, ki ga je bilo registrsko sodišče dolžno tehnično izvršiti po uradni dolžnosti na način, da je to začasno odredbo nemudoma po prejemu vpisalo v sodni register.

6. Registrsko sodišče je pojasnilo, da je bil sicer predlog za vpis prenosa poslovnega deleža AA v subjektu vpisa na kupca F. Vložen 31. 3. 2016. Ker pa je bila izdana začasna odredba že 30. 3. 2016, ko je takšna prepoved že delovala, je bila odločitev samostojne sodniške pomočnice o zavrnitvi vpisa prenosa poslovnega deleža, pravilna. Sodišče je dodalo še, da od 8. 8. 2015 dalje velja spremenjena določba prvega odstavka 482. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki določa, da se za pridobitelja poslovnega deleža šteje le tisti, ki je vpisan v sodni register. Ker na dan 31.3.2016 kupec F. kot družbenik subjekta vpisa še ni bil vpisan v sodni register ni mogel veljavno sprejeti sklepa o imenovanju novega zastopnika in sklepa o spremembi akta o ustanovitvi. Po sedaj veljavni določbi prvega odstavka 482. člena ZGD-1 je namreč z vidika legitimacije za sprejemanje odločitev v imenu subjekta vpisa, vpis pridobitve poslovnega deleža v sodni register konstitutivne in ne le deklaratorne narave.

Pritožbeni razlogi

7. Bistveni pritožbeni razlogi so naslednji: - AA po notarki ne bi mogel vložiti predloga za vpis prenosa poslovnega deleža 5. 4. 2016, če bi sodišče že vpisalo sklep Okrajnega sodišča v Domžalah Z 19/2016 v elektronskem vpisniku oziroma bi bila zadeva vezana na sklep o začasni odredbi že rešena in vpisana prepoved odsvojitve in obremenitve poslovnega deleža; - nasproti strankam ima sodba (prav sklep) učinek šele od dne, ko jim je bila vročena. Odločba o začasni odredbi AA ni bila vročena pred vložitvijo predloga za vpis spremembe v register, kar izhaja iz pooblastila za vložitev, ki je bilo podpisano pred vročitvijo.

- sodišče bi moralo upoštevati drugi odstavek 13. člena ZSReg in bi moralo zadeve obravnavati po vrsti, kot jih je prejelo in bi moralo najprej vpisati prenos poslovnega deleža družbenika; - kdaj je prispela pošta na registrsko sodišče, ki ni bila vpisana v elektronski vpisnik, kjer bi se zadeve morale reševati po vrstnem redu ni pomembno in tega tudi ni mogoče preveriti, ni pa sporno, da je bil predlog AA vložen po vrstnem redu pred začasno odredbo; - korporacijsko pravni učinek lastništva poslovnega deleža in statusa družbenika imata že seznanitev in izkaz tega dejstva poslovodji družbe, ne glede na to, kdo je kot družbenik vpisan v sodni register. Določba 482. člena ZGD-1 velja le v razmerju do tretjih; - zmotno je stališče sodišča, da se na podlagi začasne odredbe zaseže poslovni delež pritožnika, ker začasna odredba ne ustvarja zastavne pravice.

8. Pritožba ni utemeljena.

Razlogi sodišča druge stopnje

9. Sodišče druge stopnje se je najprej ukvarjalo z vprašanjem datuma vložitve predloga predlagatelja za vpis spremembe družbenikov, prenosa celotnega poslovnega deleža na novega družbenika, spremembe zastopnikov in akta o ustanovitvi in prejema zahteve Okrajnega sodišča v Domžalah o zaznambi začasne odredbe. V sklepu, izdanem po višji sodniški pomočnici, ki je odločala o predlogu predlagatelja za vpis spremembe družbenikov, prenosa celotnega poslovnega deleža na novega družbenika, spremembi zastopnikov in akta o ustanovitvi, je bilo v obrazložitvi sklepa z dne 6. 4. 2016 (list. št. 114) navedeno, da je predlagatelj vložil predlog 5. 4. 2016. Ta datum je skladen tudi s pritožbeno trditvijo, da je bil predlog za prenos poslovnega deleža vložen 5. 4. 2016. Zato razlogi v izpodbijanem sklepu, kjer je registrsko sodišče odločalo o pritožbi zoper sklep višje sodniške pomočnice o zavrnitvi predloga za vpis spremembe v sodni register, da je bil predlog za vpis spremembe poslovnega deleža vložen 31. 3. 2016, niso pravilni. Slednje sicer res izhaja iz popisa spisa in izpisa predloga za vpis spremembe, ki pa je glede na vložene priloge očitno napačen. K predlogu so bili priloženi notarski zapis pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža odsvojitelja AA družbi F. opr. št. SV-1193/2014 notarke B. B. z dne 26. 11. 2014, sklep o imenovanju C. C. za direktorja družbe z dne 26. 11. 2014 in notarsko potrdilo, da ima knjiga sklepov družbe z enim družbenikom opr. št. SV 659/2010 z dne 11. 10. 2010 na dan 11. 10. 2010 100 strani. H knjigi sklepov je bilo priloženo potrdilo notarke B. B., da je knjiga sklepov prepis originalov listine, z dne 5. 4. 2016. Zato pred navedenim datumom predlog za vpis spremembe v sodni register ni mogel biti vložen.

10. Okrajno sodišče v Domžalah je s sklepom o začasni odredbi Z 19/2016 z dne 30. marca 2016 odredilo, da se ta zaznamuje v sodnem registru pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pri 100% deležu AA v subjektu vpisa. V skladu z 268. členom ZIZ ima sklep o začasni odredbi učinek sklepa o izvršbi in ga je treba v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZIZ zaznamovati v sodnem registru. Registrsko sodišče, ki opravi vpis sklepa o izvršbi na poslovnem deležu družbenika in je s tem zabeležena prepoved družbeniku razpolagati z njegovim deležem, opravi konkretno izvršilno dejanje po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o izvršbi. Res pa je, kot pravilno opozarja AA, da se s sklepom o začasni odredbi ne pridobi zastavna pravica (drugi odstavek 271. člena ZIZ), kar pa ni vplivalo na odločitev o tej zadevi.

11. Sklep o izdani začasni odredbi s prepovedjo odtujitve in obremenitve poslovnih deležev družbenika AA (dolžnika po navedeni začasni odredbi) je bil poslan priporočeno po pošti s strani Okrajnega sodišča v Domžalah 4. 4. in je prispel na sodni register Okrožnega sodišča Ljubljani 5. 4. 2016. Istega dne pa je sodni register prejel tudi predlog subjekta vpisa za vpis spremembe poslovnega deleža in ostalih sprememb v sodni register. Po drugem odstavku 13. člena ZSReg mora res registrsko sodišče zadeve obravnavati po vrsti, kot jih je prejelo, razen če posebne okoliščine ne zahtevajo drugače. Zahtevo Okrajnega sodišča v Domžalah o zaznambi sklepa o izvršbi v sodnem registru, je registrsko sodišče moralo izvesti po uradni dolžnosti. Predlog subjekta vpisa (po notarki) je bil poslan v elektronski obliki v elektronski Srg vpisnik istega dne. Registrsko sodišče odloča po dnevnih in ne po urah. Glede na konkurenco obeh predlogov, pri čemer je moralo po uradni dolžnosti realizirati izdano začasno odredbo, je registrsko sodišče bilo dolžno najprej odločiti o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve poslovnega deleža družbenika AA. Če bi ravnalo drugače, kar narekujejo tudi posebne okoliščine primera v okviru odločanja o prispelih „predlogih“ istega dne, bi kršilo drugi odstavek 13. člena ZSReg, če bi najprej odločilo o predlogu subjekta vpisa za vpis spremembe poslovnega deleža in ostalih sprememb v sodnem registru.

12. Ključno za odločitev je dejstvo, da sta bili „vlogi“ vloženi istega dne in ne kdaj je bilo o kateri od njih odločeno. Zato ni bistvenega pomena pritožbeno stališče ali je subjekt vpisa po notarki lahko vložil elektronski predlog za vpis sprememb in, da predloga ne bi mogel vložiti, če bi bilo o vpisu sklepa o začasni odredbi že odločeno.

13. Vpis sklepa o začasni odredbi in prepovedi razpolaganja s poslovnim deležem v sodni register ima publicitetni učinek. To pa pomeni, da ima nasproti tretjim (in ne proti AA) pravni učinek od dneva objave vpisa tega podatka v sodni register in se nihče ne more sklicevati na to, da od objave vpisa tega podatka v sodni register le tega ni poznal (prvi in peti odstavek 8. člena ZSReg). Sodišče druge stopnje pritrjuje pravilni materialnopravni odločitvi registrskega sodišča, da od 8. 8. 2015 dalje velja spremenjena določba prvega odstavka 482. člena ZGD-1, ki določa, da se za pridobitelja poslovnega deleža šteje le tisti, ki je vpisan v sodni register. Na drugačno odločitev v tem postopku ne more vplivati niti pritožbeno sklicevanje na to, da navedena določba lahko velja le v razmerju do tretjih. V razmerju do družbe pa ima pravni pomen obvestilo o spremembi lastništva poslovnega deleža in izkaz tega dejstva poslovodji družbe ne glede na to, kdo je kot družbenik vpisan v sodni register.

14. Sodišče druge stopnje le še pripominja, da je bil notarski zapis pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža AA v subjektu vpisa kupcu F., sklenjen pri notarki B. B. Že 26. 11. 2014, istega dne je bil za direktorja družbe imenovan P. K. in spremenjen akt o ustanovitvi družbe. Če bi AA, ki je bil tedaj in je še sedaj zakoniti zastopnik subjekta vpisa, kot poslovodja družbe skrbno ravnal, bi moral že tedaj (26. 11. 2014), ob izpolnjenih materialno pravnih pogojih tedaj veljavnega 482. člena ZGD-1 v sodni register v 15 dnevnem roku predlagati vpis spremembe poslovnih deležev, zakonitega zastopnika in akta ustanovitvi (tretji odstavek 3. v zvezi s 6. členom ZSReg). S tem bi, za razpolaganje s poslovnim deležem, kar je subjekt vpisa, ki ga zastopa želel doseči šele 5. 4. 2016, preprečil učinek prepovedi razpolaganja s poslovnim deležem po sklepu o začasni odredbi Okrajnega sodišča v Domžalah z dne 30. 3. 2016. Kdaj je AA prejel navedeni sklep o začasni odredbi ni bilo bistveno za odločanje v tem postopku, ker za vpis njene zaznambe v sodnem registru ni pomembno ali je bil sklep o začasni odredbi AA vročen. Registrsko sodišče namreč po uradni dolžnosti le realizira odločbo izvršilnega sodišča. 15. Sodišče je odgovorilo na pravno pomembne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 37. členom ZNP).

16. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Sodišče druge stopnje tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev, materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno (drugi odstavek 350., 366. člen ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 37. členom ZNP). Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep registrskega sodišča potrdilo (2. točka 39. člena ZSReg).

Op. št. (1): Sklep Srg 2016/14791 z dne 6.4.2016 (l. št. 114).

Op. št. (2): Sklep Srg 2016/16726 z dne 4.5.2016 (l. št. 121).