Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožena stranka je pravilno upoštevala določbo četrtega odstavka 87. člena ZS, po kateri je lahko za sodnega cenilca izjemoma imenovana tudi oseba, ki ima srednješolsko izobrazbo, s področij kjer primanjkuje sodnih cenilcev in ni kandidatov z ustrezno univerzitetno izobrazbo. V skladu s tem je tožena stranka za mnenje pravilno zaprosila Okrožno sodišče v Celju in na podlagi odgovora, da po sodnih cenilcih za konkretno področje ni potreb, tožnikovo vlogo zavrnila. Sodišče tudi zavrača tožnikov ugovor, da bi moralo biti takšno mnenje obrazloženo.
Tožba se zavrne.
Ministrstvo za pravosodje je z odločbo, št. 705-902/2009/12 z dne 11. 10. 2010, vlogo za imenovanje kandidata A.A., za sodnega cenilca za strokovno področje finomehanike, podpodročje pisarniška oprema, zavrnilo. Postopek je tožena stranka vodila skladno z določbami Zakona o sodniški službi (v nadaljevanju ZS) in Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Uradni list RS, št. 7/02, 75/03, 72/05, 71/07 in 84/08, v nadaljevanju Pravilnik). Določba 87. člena ZS v prvem odstavku določa, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za imenovanje sodnega cenilca, četrti odstavek istega člena pa določa, da je za sodnega cenilca izjemoma lahko imenovana tudi oseba, ki ima visoko, višjo ali srednjo strokovno izobrazbo s področij kjer primanjkuje sodnih cenilcev in ni kandidatov z ustrezno univerzitetno izobrazbo. Prav tako je lahko za sodnega cenilca izjemoma imenovana oseba, ki ne izpolnjuje pogojev iz 6. točke prvega odstavka tega člena, če gre za strokovnjaka s področja za katerega bo imenovan, če na tem področju primanjkuje sodnih cenilcev. Pravilnik v 11. členu v zvezi s tem določa, da se področje na katerem primanjkuje cenilcev ugotovi na podlagi obrazloženega mnenja predsednika sodišča o potrebi po cenilcih na posameznem strokovnem področju oziroma za posamezno vrsto cenilskega dela v posameznem sodnem okrožju. Nadalje Pravilnik v 12. členu določa, da minister za pravosodje po uradni dolžnosti izda odločbo o zavrnitvi imenovanja, v izreku katere se navede strokovno področje cenilskega dela za katero je bilo imenovanje zavrnjeno.
Tožena stranka je 20. 11. 2009 prejela vlogo A.A. za imenovanje za sodnega cenilca za strokovno področje finomehanike, podpodročje pisarniška oprema. Na podlagi četrtega odstavka 87. člena ZS, v zvezi z 11. členom Pravilnika, je tožena stranka na Okrožno sodišče v Celju naslovila zaprosilo, številka 705-902/2009 z dne 24. 8. 2010, o potrebah po sodnih cenilcih za strokovno področje finomehanike, podpodročje pisarniške opreme. Iz odgovora Okrožnega sodišča v Celju 1. 10. 2010 izhaja, da po sodnih cenilcih za navedeno strokovno področje ni potreb. Na podlagi navedenega je tožena stranka zaključila, da pogoji za imenovanje kandidata za sodnega cenilca, kot jih predvideva 87. člen ZS, niso izpolnjeni.
Tožnik odločitvi oporeka in navaja, da v celoti izpolnjuje vse pogoje za imenovanje, kar je razvidno tudi iz obrazložitve odločbe in priložene dokumentacije. Dejansko stanje je bilo zmotno in nepopolno ugotovljeno, saj je kot edini razlog za neimenovanje tožena stranka navedla odgovor Okrožnega sodišča v Celju z dne 1. 10. 2010, da za navedeno strokovno področje po sodnih cenilcih ni trenutnih potreb. Tožena stranka pri svojih organih ni preverjala, ali je bilo s strani gospodarskih in negospodarskih družb ter posameznikov, povpraševanje po sodnih izvedencih in cenilcih za strokovno področje finomehanika, podpodročje pisarniška oprema. Prilaga dokument iz katerega je razvidno, da se cenilce te stroke potrebuje tudi v sodnem okrožju Celja. Navaja, da je za ugotovitev potrebe oziroma zadostnost obstoječega števila stalnih sodnih izvedencev, dolžan predsednik sodišča v skladu z 11. členom Pravilnika, v primeru negativne odločitve podrobneje, po možnosti tudi s konkretnimi podatki, obrazložiti. Sodno okrožje v Celju nima na razpolago niti enega cenilca za strokovno področje finomehanika, podpodročje pisarniška oprema in ravno zaradi tega mu je bilo s strani Ministrstva za pravosodje, Sektorja za pravosodno pravo svetovano, da predlaga imenovanje. Leta 1993 je bil imenovan za sodnega cenilca birotehnične stroke in je večino cenitev opravljal za potrebe gospodarskih in negospodarskih organizacij. Zahteva, da se na podlagi dejstev in v skladu ZS in Pravilnikom, izpodbijana odločba odpravi.
Tožena stranka je sodišču 21. 12. 2010 poslala odgovor na tožbo, v katerem v celoti vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe. Zavrača tožbeni očitek zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V kolikor bi bilo res, da tožnik izpolnjuje vse predpisane pogoje, bi bil imenovan za sodnega cenilca. Tožnik je pridobil srednjo poklicno izobrazbo, zato je pogoj za imenovanja za sodnega cenilca, da predsednik okrožnega sodišča izkaže potrebo po sodnih cenilcih za konkretno strokovno področje in podpodročje. Zaprosilo je bilo naslovljeno na predsednika Okrožnega sodišča v Celju, ki je navedel, da potreb po sodnem cenilcu za strokovno področje finomehanike, podpodročje pisarniška oprema, trenutno ni. Tako je bilo dejansko stanje ugotovljeno popolno in pravilno, za poizvedbe ali so za obravnavano strokovno področje in popodročje izkazane potrebe s strani gospodarskih in negospodarskih organizacij, kot posameznikov, pa tožena stranka nima pravne podlage. Zavrača tudi tožnikovo navedbo, da bi moral predsednik sodišča s konkretnimi podatki obrazložiti, zakaj ni potreb po sodnih cenilcih za konkretno strokovno področje in podpodročje, saj je postopek imenovanja kandidata, ki ima nižjo izobrazbo od univerzitetne, za sodnega cenilca, postopek na podlagi izjeme, zato je obrazložitev predsednika sodišča potreba zlasti v primeru, kadar potrebe so in ne kadar jih ni. Obrazložitev je namreč namenjena predvsem preprečitvi imenovanja sodnih cenilcev, po katerih dejansko ni potreb sodišča. Glede na navedeno tožena stranka sodišču predlaga, da tožbeni zahtevi zavrne kot neutemeljen.
Tožba ni utemeljena.
Po presoji sodišča je v tem upravnem sporu izpodbijana odločba pravilna in zakonita, za svojo odločitev pa je tožena stranka navedla utemeljene razloge, na katere se sodišče, da se izogne ponavljanju, v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1).
V obravnavano zadevi ni sporno, da je tožnik 20. 11. 2009 na Ministrstvo za pravosodje vložil predlog za imenovanje za sodnega cenilca za strokovno področje finomehanike, podpodročje pisarniška oprema. Na podlagi določbe 87. člena ZS mora sodni cenilec (skladno s določbo 92. člena se določba 87. člena smiselno uporablja tudi za sodnega cenilca) izpolnjevati v tej določbi zahtevane pogoje, tudi pogoj iz 5. točke prvega odstavka 87. člena ZS, ki določa, da je lahko za sodnega cenila imenovan, kdor ima univerzitetno izobrazbo in ima ustrezno strokovno znanje ter praktične sposobnosti in izkušnje za določeno vrsto izvedenskega dela. Ker v obravnavani zadevi ni sporno, da tožnik vlogi ni priložil listin, ki bi dokazovale, da ima univerzitetno izobrazbo, je tožena stranka pravilno upoštevala določbo četrtega odstavka 87. člena ZS, po kateri je lahko za sodnega cenilca izjemoma imenovana tudi oseba, ki ima srednješolsko izobrazbo, s področij kjer primanjkuje sodnih cenilcev in ni kandidatov z ustrezno univerzitetno izobrazbo. Ker določba 11. člena Pravilnika predpisuje način ugotovitve pogoja iz četrtega odstavka 87. člena ZS, je po presoji sodišča tožena stranka za mnenje pravilno zaprosila Okrožno sodišče v Celju in na podlagi odgovora, da po sodnih cenilcih za navedeno področje ni potreb, tožnikovo vlogo zavrnila. Sodišče zavrača tožnikov ugovor, da bi moralo biti takšno mnenje obrazloženo. Ta zahteva je v določbi 11. člena Pravilnika podana le, če se ugotovi, da na področju primanjkuje izvedencev oziroma cenilcev, torej takrat, kadar se pri imenovanju cenilca uporabi izjema iz četrtega odstavka 87. člena ZS, ki dopušča odstop od pogoja iz 5. točke 87. člena ZS.
Ker torej tožnik ne izpolnjuje v določbi 87. člena ZS zahtevanega pogoja izobrazbe za imenovanje sodnega cenilca, je sodišče po ugotovitvi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbo kot neutemeljeno, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.