Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker sodišče prve stopnje izpolnjenosti pogojev iz prve alineje 39. člena ZDZdr ni presojalo, saj izvedencu ni zastavilo vprašanj o sposobnosti udeleženke, da oblikuje svojo voljo v zvezi z zdravljenjem v primeru odpusta na odprti oddelek, je dejansko stanje ugotovilo pomanjkljivo, na kar pritožba utemeljeno opozarja.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
1. Sodišče prve stopnje je A. A. odpustilo iz oddelka pod posebnim nadzorom brez privolitve.
2. Zoper sklep vlaga pritožbo predlagateljica. Poudarja, da je bila udeleženka A. A. 18. 3. 2016 že štiriindvajsetič hospitalizirana v njenem zavodu zaradi poslabšanja paranoidne shizofrenije, ki predstavlja hudo duševno motnjo. Zdravljenje je bilo po sklepu sodišča večkrat podaljšano, nazadnje do 27. 10. 2016. Pacientka še vedno zaradi psihotične duševne motnje ogroža sebe in druge in ni sposobna zdravljenja izven varovanega oddelka. Ugotovitev sodišča, da se A. A. odpusti iz varovanega oddelka, je bila sprejeta po predhodnem mnenju izvedenca M. K., ki pa ne odraža dejanskega stanja. Predlagateljica je 14. 10. 2016 tudi ponovno predlagala sprejem na zdravljenje na varovanem oddelku. Pacientka zaradi hude duševne motnje še vedno ogroža svoje življenje ali življenje drugih. Ob prejemanju zdravila Leponex je bilo zaradi spremenjene krvne slike treba narediti terapevtski premor, kar je vodilo v hudo in hitro akutno poslabšanje že tako izrazito maligne klinične slike. Izvedenec očitno ni pregledal dokumentacije, saj sicer ne bi pritrdil navedbam pacientke, da je na nadzorovani oddelek prišla z odprtega oddelka. Sodišče je upoštevalo mnenje zdravstvenega tehnika, ni pa zaslišalo lečeče zdravnice, ki bi lahko strokovno odgovorila na vprašanja izvedenca in sodišča. Ugotovitev, da pacientka ni heteroagresivna, ni točna, saj iz dokumentacije zdravstvene nege izhaja, da je bila 9. 10. 2016 izrazito odklonilna, da je postala vznemirjena in je grozila zdravstvenemu osebju. Prejela je dodatno parenteralno terapijo, postala še bolj vznemirjena in je vpila. Zopet je bila premeščena na varovani sprejemni oddelek, saj je šlo za hudo ogrožanje tujega življenja zaradi duševne motnje. Ob pregledu zdravstvene dokumentacije je mogoče ugotoviti, da je vedenje pacientke zaradi psihotičnega doživljanja popolnoma nepredvidljivo, večino časa agresivno in impulzivno. Občasno so bili uporabljeni posebni varovalni ukrepi s fiksacijo, kar je bila posledica njenega težkega psihičnega stanja in heteroagresivnosti. Pri udeleženki torej še vedno obstajajo pogoji za hospitalizacijo proti njeni volji ter je nasprotni zaključek sodišča zmoten.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Nasprotna udeleženka je bila 18. 3. 2016 že štiriindvajsetič hospitalizirana zaradi poslabšanja hude duševne motnje - paranoidne shizofrenije. S sklepom sodišča je bila zadržana na zdravljenju na varovanem oddelku do 21. 4. 2016, nato pa je bilo tovrstno zdravljenje zaradi rezistence bolezni in akutičnega psihotičnega doživljanja še večkrat podaljšano skladno z določilom 70. člena ZDZdr, nazadnje do 27. 10. 2016(1). Pravočasno(2), 12. 10. 2016, je predlagateljica podala predlog za podaljšanje zadržanja pacienta na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom z obrazložitvijo, da je nasprotna udeleženka povsem rezistentna na vse postopke zdravljenja. Sodišče prve stopnje je po opravljenem naroku in zaslišanju izvedenca dr. M. K. z izpodbijanim sklepom nasprotno udeleženko odpustilo z oddelka pod posebnim nadzorom brez privolitve, z obrazložitvijo, da zdravljenje ni več indicirano, ker trenutno udeleženka ne kaže hetero ali avtoagresivnosti.
5. Izvedeniško mnenje dr. M. K. potrjuje trditve predlagateljice, da je tudi v času odločanja o podaljšanju ukrepa zdravljenja na varovanem oddelku nasprotna udeleženka bila pod vplivom bolezni, dajala je videz kronificirane psihotike, v pogovoru je zašla v nerazumljive oziroma disociirane vsebine, potrdila slušne zaznavne motnje in nanašalnost do osebja in sopacientk. Glede na take ugotovitve izvedenca je bistveno, ali se udeleženka, ki sicer ima duševno bolezen oziroma duševno motnjo, svojega stanja v dejanskih prvinah zaveda in nanj svobodno pristaja, ali gre za primer, ko se dejanskih prvin svojega duševnega stanja sploh ne zaveda ter zato na takšno stanje tudi ne more svobodno pristati. Tipični primeri, ki ustrezajo slednjemu položaju, so: a.) mladoletni otrok, ki se razsežnosti duševne motnje ne more zavedati in tako tudi glede zdravljenja ne more oblikovati svobodne volje; b.) oseba, ki ji je v tem obsegu odvzeta poslovna sposobnost ter s tem možnost (sposobnost) odločanja o (ne)zdravljenju ter c.) oseba z izjemno hudo duševno boleznijo, ki ne omogoča oblikovanja svobodne volje(3), in prav za zadnji primer gre očitno tudi v obravnavani zadevi. Po sodni praksi je takšen primer mogoče subsumirati pod zakonski dejanski stan iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr, saj takšna oseba ni sposobna sama pristajati na zdravljenje in skrbeti zase. Sodišče prve stopnje, ki izpolnjenosti pogojev iz prve alineje 39. člena ZDZdr v tej smeri ni presojalo, saj izvedencu ni zastavilo vprašanj o sposobnosti udeleženke, da oblikuje svojo voljo v zvezi z zdravljenjem v primeru odpusta na odprti oddelek, je dejansko stanje ugotovilo pomanjkljivo, na kar pritožba utemeljeno opozarja. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje na podlagi tretje alineje 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.
6. V novem postopku naj sodišče prve stopnje dopolni dokazni postopek z dodatnim zaslišanjem izvedenca, ki naj po pregledu zdravniške dokumentacije poda mnenje tudi v prej nakazani smeri o sposobnosti oblikovanja volje udeleženke za zdravljenje. Na zaslišanje naj povabi tudi lečečo zdravnico, kot osebo, ki bi lahko dala podatke, potrebne za odločitev (prvi odstavek 46. člena ZDZdr) ter nato ponovno odloči o izpolnjenosti pogojev za podaljšanje ukrepa zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom.
7. Pritožbeno sodišče še opozarja na pritožbeno navedbo predlagateljice, da je 14. 10. 2016 ponovno podala vlogo za sprejem za zdravljenje na varovanem oddelku, na kar naj bo sodišče pozorno in naj v primeru, da trditve držijo, postopka v nadaljevanju obravnava enotno.
Op. št. (1): Sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani Pr 416/2016 z dne 27. 5. 2016. Op. št. (2): Prvi odstavek 70. člena ZDZdr določa, da mora direktor psihiatrične bolnice najmanj 14 dni pred potekom roka iz sklepa sodišča predlagati sodišču, da se zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom podaljša. Op. št. (3): Primerjaj sklepa VSL I Cp 892/2016, VSL 2199/2016.