Jedro

Račun je listina, ki se izda na podlagi določenega poslovnega razmerja. Upnik iz verodostojne listine mora biti zato identičen z upnikom, ki sproži izvršilni postopek.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zavrnilo. Proti sklepu se je upnik pravočasno pritožil. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je izvršbo predlagal zaradi izterjave denarne terjatve, to je zneska 118.000,00 SIT, ki ga je plačal izvajalcu cestno-prometne zapore, to je družbi S. d.o.o.. Podlaga za izdajo sklepa o izvršbi je tako račun družbe S. d.o.o., št. 99133 z dne 22.6.1999. Iz blagajniškega prejemka te družbe je razvidno, da je znesek po računu upnik v celoti poravnal. Račun je verodostojna listina po določbi 23. člena ZIZ. Terjatev, ki je predmet verodostojne listine je zapadla, kar je razvidno iz računa. Napačna je ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je bila izvršba predlagana zaradi izpolnitve nedenarne obveznosti dolžnika. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlagano izvršbo v celoti dovoli ali pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pritožba ni utemeljena. Pritožba upnika sicer utemeljeno opozarja, da je napačna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je predlagal izvršbo za izpolnitev nedenarne obveznosti dolžnika. Upnik je v resnici predlagal izvršbo na podlagi verodostojne listine in sicer računa podjetja S. s št. 99133, z dne 22.6.1999. Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljnjem besedilu ZIZ) niti v drugem odstavku 23. člena niti v kateri od drugih določb ne pove, kaj je račun oziroma faktura. Uveljavljena je razlaga, da je faktura račun, ki ga izstavi upnik dolžniku za izročeno blago ali opravljeno storitev na podlagi pogodbe in v skladu z njo. Račun je torej verodostojna listina, ki se izda v nekem naročniškem oz. poslovnem razmerju. Upnik, ki je označen v verodostojni listini mora biti zato identičen z upnikom, ki sproži izvršilni postopek (2. točka 16. čl. ZIZ). Ali drugače povedano, izvršbo na podlagi verodostojne listine je mogoče dovoliti le, če listina izkazuje terjatev upnika do dolžnika, ki izvira iz nekega poslovnega razmerja. Upnik lahko izvršbo predlaga na podlagi verodostojne listine le v primeru, če je njegova terjatev izkazana v računu, ki ga sam izda na osnovi določenega poslovnega razmerja z dolžnikom. Po vsebini je potemtakem izpodbijana odločitev pravilna. Račun podjetja S. izkazuje poslovno razmerje med upnikom in tem podjetjem. S tem ko je upnik storitev podjetju S. plačal ni vzpostavil poslovnega razmerja z dolžnikom. Ker je odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi predloga za izvršbo pravilna, je pritožbeno sodišče, na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, pritožbo zavrnilo, ker je neutemeljena in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Odločitev o zavrnitvi pritožbe obsega tudi odločitev glede priglašenih pritožbenih stroškov upnika in je posledica dejstva, da upnik s pritožbo ni bil uspešen (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP in 15. čl. ZIZ).