Jedro

Tožnik ne prereka ugotovitve toženke, da je njegov povprečni lastni dohodek v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za BPP presegal višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke, in ki je v času, za katerega se je ugotavljala upravičenost do BPP, znašal 843,78 EUR. Na navedeni nesporni dejanski podlagi je toženka pravilno zaključila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev redne BPP, kot je določen v 13. členu ZBPP.

Tožniku je bila pravnomočno delno odvzeta poslovna sposobnost za vsa dejanja, povezana s sodnimi, upravnimi in drugimi postopki, in sicer ravno zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih. Glede na navedeno je toženka tudi v tem delu pravilno zaključila, da tožnik ne izpolnjuje pogoja za dodelitev izjemne BPP, kot je določen v 6. alineji drugega odstavka 22. člena ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani P 414/2021-II, zaradi razveljavitve dednih sklepov in izročitve stvari (pcto. 400.000,00 EUR).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik 28. 10. 2021 vložil prošnjo za dodelitev BPP v zgoraj navedeni zadevi. Toženka se sklicuje na 13. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v zvezi s finančnim kriterijem za dodelitev BPP ter navaja, da znaša dohodkovni cenzus za dodelitev redne BPP, ne glede na datum vložitve prošnje za dodelitev BPP, 421,89 EUR mesečno na osebo (oz. dvakratnik 843,78 EUR). Na podlagi vpogleda v prošnjo tožnika ter uradne evidence je toženka ugotovila, da je upoštevni povprečni mesečni dohodek tožnika v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za BPP, to je od julija do septembra 2021, znašal 979,99 EUR. Toženka je tožnika z dopisom z dne 13. 12. 2021 seznanila s svojimi ugotovitvami in ga pozvala k izjavi glede okoliščin prejetega dohodka. V odgovoru na poziv je tožnik med drugim navedel, da si prizadeva za dodelitev izjemne in nujne BPP. Glede na navedeno je toženka zaključila, da znaša povprečni mesečni dohodek tožnika 979,99 EUR in presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, zato tožnik presega dohodkovni cenzus in ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP. Ker tožnik že z višino lastnega dohodka presega limit za odobritev BPP, se toženka ni spuščala v presojo vrednosti drugega premoženja tožnika in v presojo objektivnega pogoja za dodelitev BPP. Toženka je nadalje ugotovila, da tudi razlogi za dodelitev izjemne BPP iz 22. člena ZBPP niso podani. Zlasti ne po 6. alineji drugega odstavka 22. člena ZBPP, saj je bila tožniku poslovna sposobnost odvzeta ravno zaradi kverulantstva. Sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani N 53/2011 z dne 18. 5. 2012, s katerim je bila tožniku odvzeta poslovna sposobnost, ni bil razveljavljen ali odpravljen, zato ga je organ dolžan upoštevati pri odločanju. Toženka je še ugotovila, da tožnik prav tako ne izpolnjuje pogojev za dodelitev nujne BPP. Ker je prošnja za dodelitev BPP neutemeljena, je toženka tožnikovo prošnjo zavrnila skladno z 2. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP.

3. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da je utemeljenost tožbe nedvomno podana zaradi neupoštevanja splošno znanega dejanskega stanja, katerega ni treba dokazovati ter iz izjav, ki jih je tožnik posredoval toženki v drugem postopku dodelitve BPP. Toženka tudi ni upoštevala postopkov, v katerih je tožnik trenutno udeležen, in sicer postopkov III P 18/2020, II P 414/2021, II P 1603/2019 in II P 1609/2019. Gre za spore v vrednosti milijon EUR, zato bi tožnik v teh sporih za zastopanje potreboval več deset tisoč EUR. Meni, da je določba ZBPP, po kateri organ presoja upravičenost do BPP na podlagi dveh zneskov minimalnega dohodka, očitno neprimerna in sramotna za Ustavo RS. Tožnik se je zaradi svojega zdravstvenega stanja in posledično protizakonitih in pristranskih sodb sodišč znašel v stanju nevzdržne materialne in zdravstvene ogroženosti, na kar nakazuje tudi protizakonita in protiustavna izvršba Okrajnega sodišča v Domžalah In 91/2000, v kateri je delavnica tožnika, skupaj s stroji in opremo že od leta 2006 dalje sodno zapečatena. Iz navedenih verodostojnih dejstev, ki so toženki splošno znana, jasno izhaja, da je tožnik brez premoženja in s pokojnino, s katero ne presega finančnega cenzusa ter nedvomno izpolnjuje pogoje za nujno in izjemno BPP. Tožnik je že od leta 1995 procesno in pravdno nesposoben, vendar sodišča njegove pravdne nesposobnosti niso upoštevala, odvetnik mu ni bil zagotovljen, zato se je moral pred sodišči braniti sam. Od izgube poslovne sposobnosti izpolnjuje pogoje za nujno in izjemno BPP, sodišče pa napačno ugotavlja, da je tožnik opravilno sposobnost izgubil zaradi prepogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog. Tožniku ni bila odvzeta sposobnost zaradi prepogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih, ampak mu je bila opravilna sposobnost odvzeta z namenom, da se mu v sodnih postopkih zagotovi zastopanje po skrbniku, ki bi moral biti odvetnik. Sodišču predlaga izvedbo dokazov z zaslišanjem višje sodnice A. A. in izvedenca psihiatra B. B., po opravljeni glavni obravnavi pa naj sodišče izpodbijano odločbo razveljavi (pravilno odpravi, op. sodišča) in zadevo vrne v ponovno odločanje drugemu organu za BPP.

4. Toženka je predložila upravne spise in v spremnem dopisu sporočila, da vztraja pri izpodbijani odločbi.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavanem primeru je sporno, ali je toženka utemeljeno zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev redne, izjemne in nujne BPP za pravno svetovanje in zastopanje.

7. Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji določeni v ZBPP (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Do BPP je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP).

8. Po določbi prvega odstavka 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja, upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Ne glede na navedeno se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, če prosilec ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji (tretji odstavek 14. člena ZBPP).

9. Med strankama je nesporno za zadevo pravno odločilno dejstvo, ugotovljeno tudi v izpodbijani odločbi, da tožnikov edini prihodek predstavlja pokojnina v povprečni višini 979,99 EUR mesečno. Tožnik vezano na navedeno ne prereka ugotovitve toženke, da je njegov povprečni lastni dohodek v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za BPP presegal višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke, in ki je v času, za katerega se je ugotavljala upravičenost do BPP, znašal 843,78 EUR. Na navedeni nesporni dejanski podlagi je toženka po presoji sodišča pravilno zaključila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev redne BPP, kot je določen v 13. členu ZBPP.

10. Skladno z določili prvega odstavka 22. člena ZBPP se lahko BPP, ne glede na določbe tega zakona o materialnem položaju prosilca, dodeli tudi, če prosilec izpolnjuje pogoje iz 24. člena tega zakona in če lastni dohodek prosilca oziroma lastni dohodek družine ne presega višine štirih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, premoženje prosilca in njegove družine pa ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (izjemna BPP). Izjemna BPP se pod navedenimi pogoji lahko med drugim dodeli, če gre za prosilca, ki mu je bil za zastopanje v sodnem postopku dodeljen skrbnik za posebni primer, ali za prosilca, ki mu je bila odvzeta poslovna sposobnost, razen če je bila prosilcu poslovna sposobnost omejena ali odvzeta zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih (6. alineja drugega odstavka 22. člena ZBPP).

11. Tožniku je bila na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani N 53/2011 z dne 18. 5. 2012 v povezavi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2040/2012 z dne 10. 10. 2012, delno odvzeta poslovna sposobnost za vsa dejanja, povezana s sodnimi, upravnimi in drugimi postopki, in sicer ravno zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih. Glede na navedeno je toženka tudi v tem delu pravilno zaključila, da tožnik ne izpolnjuje pogoja za dodelitev izjemne BPP, kot je določen v 6. alineji drugega odstavka 22. člena ZBPP. Tožnik v tožbi sicer zatrjuje in dokazuje, da je prišlo v postopku odločanja o odvzemu poslovne sposobnosti pred Višjim sodiščem v Ljubljani in v drugih postopkih, ki so se vodili in se še vodijo pred različnimi sodišči, do več kršitev njegovih pravic, vendar bi tožnik lahko tovrstne zatrjevane kršitve uveljavljal zgolj v okviru rednih ali izrednih pravnih sredstev v zvezi z zanj spornimi postopki, ne more pa zatrjevane nezakonitosti (pravnomočnih) sodnih odločb, ki jih je bila pri odločanju upravičena in dolžna upoštevati tudi toženka, uspešno uveljavljati v obravnavanem postopku za dodelitev BPP (oziroma v postopku sodnega varstva v zvezi s tem), ki se na izpodbijanje domnevno spornih odločb tudi sicer ne nanaša. 12. Po presoji sodišča je toženka pravilno zavrnila tudi tožnikovo prošnjo za dodelitev nujne BPP. Nujna BPP se v skladu s prvim odstavkom 36. člena ZBPP dodeli v primeru, če bi zaradi odločanja o prošnji za BPP ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje. V takšnem primeru mu pristojni organ za BPP po presoji izpolnjevanja pogojev iz 24. člena tega zakona, ne glede na njegov materialni položaj, nemudoma dodeli BPP samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam. Vendar pa je organ za BPP v roku 15 dni po dodelitvi nujne BPP dolžan preveriti materialni položaj prosilca (četrti odstavek 36. člena ZBPP) in mora v primeru, da ugotovi, da prosilec glede na svoj materialni položaj ne bi bil upravičen do redne BPP, izdati odločbo o neupravičeno prejeti BPP (peti odstavek 36. člena ZBPP). Glede na to, da je toženka ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev redne BPP, je bila njegova prošnja za dodelitev nujne BPP utemeljeno zavrnjena.

13. Izpodbijana odločba je po navedenem pravilna in zakonita, tožbene navedbe so neutemeljene, sodišče samo pa nepravilnosti, na katere pazi uradoma, tudi ni ugotovilo, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

14. Sodišče je odločilo na seji senata na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ker relevantno dejansko stanje med strankama ni sporno. Sodišče ni sledilo dokaznemu predlogu za zaslišanje tožnika, njegove zakonite zastopnice, psihiatra in višjih sodnic, saj so, upoštevaje vsebino tožbenih ugovorov, pravno relevantne dejanske okoliščine konkretnega primera nesporne, dokazni predlogi pa so zato nerelevantni. Tožnik s predlaganimi zaslišanji želi dokazati dejstva, ki jih zatrjuje v zvezi s tožnikovo poslovno nesposobnostjo, kar pa za odločitev v konkretnem primeru ni relevantno.