Jedro

Sodišče prve stopnje je lahko podatke primerjalo le s podatki iz javno dostopnih evidenc (AJPES), saj je obrazec oblikovan tako, da se morajo podatki o materialnem stanju vlagatelja – pravne osebe (točka 4 izjave) skladati s podatki iz zadnjega letnega poročila. Tožena stranka ni nikjer navedla, da gre v obrazcu za podatke za leto 2013. Če bi želela izkazati slabo premoženjsko finančno stanje za leto 2013, bi morala v dokaz svojih trditev priložiti (vmesno) bilanco iz katere bi izhajali podatki, ki jih je posredovala.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog tožene stranke za oprostitev plačila, podredno odlog plačila oziroma obročnega plačila sodne takse za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari, zavrnilo.

2. Tožena stranka se je zoper sklep pravočasno pritožila in uveljavljala vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, ZPP. Sodišču druge stopnje je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu tožene stranke ugodi, podrejeno pa izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zahtevala je povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožena stranka ne napada dejanskih ugotovitev v izpodbijanem sklepu, ki se nanašajo na podatke o izkazu poslovnega izida iz zadnjega letnega poročila v višini minus 525.512,00 EUR ter bilančno izgubo v višini minus 395.300,00 EUR. Tožena stranka je v pritožbi trdila le, da sodišče prve stopnje zmotno ni upoštevalo, da se navedeni podatki nanašajo na poslovno leto 2013, ki jih sodišče ni moglo pogledati, ker niso še bili javno objavljeni.

5. Tožena stranka je izjavi o premoženjskem stanju, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo 7. 4. 2014 (redna št. 53) priložilo podatke, ki izhajajo iz zadnjega letnega poročila. Sodišče prve stopnje je lahko te podatke primerjalo le s podatki iz javno dostopnih evidenc (AJPES), saj je obrazec oblikovan tako, da se morajo podatki o materialnem stanju vlagatelja – pravne osebe (točka 4 izjave) skladati s podatki iz zadnjega letnega poročila. Tožena stranka ni nikjer navedla, da gre v obrazcu za podatke za leto 2013. Če bi želela izkazati slabo premoženjsko finančno stanje za leto 2013, bi morala v dokaz svojih trditev priložiti (vmesno) bilanco iz katere bi izhajali podatki, ki jih je posredovala. Zato je bilo mogoče iz priloženega obrazca (B 97) sklepati le, kot da gre za bilančne podatke iz zadnjega (objavljenega) letnega poročila, to pa je leta 2012. Sodišče druge stopnje zato ne more slediti pritožbenim navedbam in v celoti pritrjuje razlogom v izpodbijanem sklepu.

6. Materialnopravno stališče tožene stranke, da je postopek s predlogom za oprostitev plačila sodne takse upravni in ne pravdni postopek, pa je zmotno. V skladu z določbo tretjega dostavka 1. člena ZST-1 se v postopkih odločanja glede plačil sodnih taks po tem zakonu smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ta zakon ne določa drugače. Slednje pomeni, da je bilo treba v konkretnem postopku postopati po pravilih pravdnega postopka (v gospodarskem sporu) (1). Sklicevanje na sodno prakso, ki se ne prilega spremenjenim določbam ZST-1, ni upoštevno.

7. Ne drži pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni uporabilo določb o nepopolnih vlogah po ZPP. Sodišče prve stopnje je ravnalo v skladu z določbo prvega odstavka 108. člena ZPP, ki ureja postopek z nepopolno vlogo. Sodišče prve stopnje je namreč s sklepom z dne 17. marca 2014 (redna št. 52) toženo stranko pozvalo, naj vlogo za oprostitev plačila sodne takse dopolni in predloži v celoti izpolnjen obrazec (ZST-1 – izjava o premoženjskem stanju), ki bo lastnoročno podpisan s strani zakonitega zastopnika in originalno žigosan (2. točka sklepa), kar je tožena stranka tudi storila. K dopolnjeni vlogi je priložila obrazec, na da bi navedla, da gre za podatke za leto 2013. 8. Tožena stranka je šele v pritožbenem postopku izrecno pojasnila, da se podatki o izkazu poslovnega izida in bilančne izgube nanašajo na leto 2013, kar pa je nedovoljena pritožbena novota, ki je sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku ni smelo upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP). Tožena stranka ni pojasnila, zakaj slednjega brez svoje krivde ni mogla navesti v prvostopenjskem postopku odločanja o oprostitvi plačila sodne takse.

9. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Sodišče druge stopnje pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (drugi odstavek 350., 366. člen ZPP). Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

10. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela zato sama nosi pritožbene stroške.

(1) Več glej: Zakon o sodnih taksah, uvodna pojasnila, J. Murgelj, P. Čas, GV Založba, Ljubljana 2011, stran 37.