24. 6. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A., d.o.o., Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 3. junija 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba družbe A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 1106/2000 z dne 22. 11. 2000 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. VI Pg 344/97 z dne 19. 9. 1999 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Ustavna pritožnica je (skupaj z drugimi) zahtevala, naj sodišče ugotovi, da jo je tožena stranka motila v zadnji mirni posesti električne energije s tem, ko je to energijo v poslovnem objektu TPC Koseze v Ljubljani odklopila in tako onemogočila normalno uporabo prostorov; v prihodnje naj ji tako motitveno ravnanje prepove.

2.Sodišče prve stopnje je zahtevek zavrnilo z obrazložitvijo, da ravnanje tožene stranke ni bilo nezakonito.

3.Pritožbeno sodišče je pritožbo zavrnilo, sklep prve stopnje pa potrdilo, vendar iz drugega razloga: ugotovilo je, da dejanje tožene stranke ne pomeni in ne more pomeniti motenja posesti električne energije, ker te posesti tožeča stranka nikoli ni pridobila. Pojasnilo je, da bi tožeča stranka zaradi odklopa električne energije lahko zatrjevala motenje posesti prostorov, katerih običajna uporaba je tako onemogočena.

4.Ustavna pritožnica zatrjuje, da ji je s takim sklepom kršena pravica do zasebne lastnine (33. člen Ustave) ter pravica do enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave).

B.

5.Ko utemeljuje prvo kršitev (pravica do zasebne lastnine), pritožnica tega očitka ne naslavlja na izpodbijani sklep, temveč na ravnanje tožene stranke, zaradi katerega je tožila. Pri tem pozablja, da ustavna pritožba ni del pravdne poti, temveč posebno pravno sredstvo za primere, ko je s posamičnim aktom - ne morda z ravnanjem tožene stranke - kršena človekova pravica. S trditvami o nepravilnosti ravnanja tožene stranke pritožnica ne more utemeljevati stališča, da ji je pritožbeno sodišče kršilo pravico do zasebne lastnine.

6.Sicer pa iz pritožničinih navedb zanesljivo izhaja, da - drugače kot drugi in tretji tožnik v pravdi - sama ni lastnica, pa tudi ne najemnica prostorov v objektu TPC Koseze; pritožnica je upravnica teh prostorov. Že zaradi tega njej ni mogla biti, kot trdi, kršena pravica do zasebne lastnine, če je mišljena zasebna lastnina na prostorih (o zasebni lastnini na električni energiji ne more biti govora).

7.Zaradi pravkar zapisanega pa Ustavno sodišče ugotavlja, da za ustavno pritožnico, tudi če bi ji bila z izpodbijanim sklepom res kršena kakšna druga človekova pravica -

sama izrecno zatrjuje kršitev pravice do enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), smiselno torej pravice do enakega sodnega varstva pravic (22. člen Ustave) - posledice take kršitve ne bi mogle biti toliko pomembne (gre le za zavrnjen prepovedni zahtevek, dajatveni del je bil umaknjen), da bi upravičevale ustavnosodno varstvo. Preizkus ustavne pritožbe je pokazal, da zatrjevane kršitve človekove pravice očitno ni, ali pa vsaj ne take, ki bi imela za pritožnico pomembnejše posledice.

8.Od odločitve tudi ne bi bilo mogoče pričakovati rešitve pomembnega ustavnopravnega vprašanja, saj je Ustavno sodišče o njem odločilo že v odločbi št. Up - 156/98 z dne 11. 2. 1999 (Uradni list RS, št. 17/99 in OdlUS VIII, 118)

9.Ustavno sodišče zato ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

10.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve in druge alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger