Jedro

Brez uspeha pa so tudi pritožbene navedbe glede uporabnih delov rastline konoplje. Po Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog niso prepovedani le ekstrakti konoplje in njena smola, temveč tudi rastlina sama. Niti omenjena uredba niti sodna praksa sama pa ne razlikujeta med stadijem rasti konoplje in posledično koncentracijo THC, zaradi česar ni pomembno, kolikšen delež zaseženih rastlin predstavlja dejansko uporabno konopljo.

Izrek

I. Pritožba zagovornika obdolženega P.K. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženega P.K. se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Murski Soboti je s sodbo I K 39464/2020 z dne 1. 12. 2020 spoznalo obdolžene P.K., D.K. in G.K. za krive storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1. Na podlagi navedene določbe je obdolženemu P.K. izreklo kazen eno leto in šest mesecev zapora, obdolženemu D.K. kazen eno leto zapora, ki se izvrši z delom v splošno korist v trajanju 244 ur, ki jih mora obdolženec opraviti v obdobju največ dveh let od izvršljivosti sodbe, ter obdolženemu G.K. kazen dve leti zapora. Po tretjem odstavku 86. člena KZ-1 bosta obdolžena P.K. in G.K. kazen zapora prestajala v odprtem oddelku Zavoda za prestajanje kazni zapora Maribor. V skladu s prvim odstavkom 56. člena KZ-1 je obdolžencem v izrečene kazni vštelo čas, prebit v priporu, in sicer od 3. 8. 2020 od 13.24 ure dalje. Po petem odstavku 186. člena KZ-1 je obdolžencem odvzelo prepovedano drogo konopljo, in sicer 2650 sadik v skupni teži 1293 kg in delce posušene rastline zelenorjave barve. Na podlagi 73. člena KZ-1 je obdolžencem izreklo varnostni ukrep odvzem predmetov in jim odvzelo nadzorno kamero, elektronsko sim kartico, nahrbtno škropilnico ter dve PVC brizgi z neznano črno snovjo. Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je obdolžence oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, obdolžena P.K. in G.K. pa tudi izdatkov in nagrade zagovornikov, ki sta bila postavljena po uradni dolžnosti.

2. Zoper sodbo se pritožuje zagovornik obdolženega P.K. zaradi kršitve kazenskega zakona in odločbe o kazenski sankciji. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolžencu izrečeno kazen ustrezno zniža, prav tako prosi za oprostitev plačila sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu razlogov izpodbijane sodbe in pritožbenih navedb ter preučitvi spisovnega gradiva pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni nobenih razlogov za spremembo kazenske sankcije v korist obdolženega P.K. Prvostopenjsko sodišče je namreč pravilno ugotovilo in ustrezno ocenilo okoliščine, pomembne za odmero kazenske sankcije, ter obdolžencu izreklo po vrsti in višini ustrezno kazensko sankcijo.

5. Zagovornik si prizadeva za izrek pogojne obsodbe. Navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo obdolženčevega nagiba za storitev priložnostnega kaznivega dejanja, in sicer finančne stiske zaradi epidemije Covid-19. Obdolženec se je z znanjem, ki ga je pridobil pri družbi v Švici, kjer je zaposlen, lotil izdelave CBD produktov, namenjenih zdravljenju. Prav tako po njegovem mnenju ne gre prezreti, da predmetna konoplja proizvede desetkrat manjšo količino uporabnega dela kot sicer običajna konoplja ter da je obsežna količina konoplje, ki je zrasla zaradi nadpovprečno ugodnih vremenskih razmer, presenetila vse obdolžence. Obdolženec kaznivo dejanje obžaluje in se želi vrniti v Švico, nanj pa je dovolj vzgojno vplival že pripor.

6. Takšnim pritožbenim stališčem ni mogoče pritrditi. Kljub olajševalnim okoliščinam, ki jih je pri odmeri kazni upoštevalo že prvostopenjsko sodišče, je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča izrečena kazen eno leto in šest mesecev zapora povsem primerna teži in nevarnosti storjenega kaznivega dejanja, stopnji obdolženčevi kazenski odgovornosti ter njegovemu odnosu do kaznivega dejanja. Sodišče prve stopnje je v zadostni meri upoštevalo, da je obdolženec krivdo za očitano kaznivo dejanje priznal, njegovo predhodno nekaznovanost ter skrb za mladoletna otroka. Prav tako je pravilno ocenilo pomembno vlogo obteževalne okoliščine. Obdolženec je namreč skupaj s soobdolženima D.K. in G.K. gojil kar 2650 rastlin konoplje v velikosti od 80 do 100 centimetrov v skupni teži 1293 kilogramov. Gre za izrazito veliko količino prepovedane droge, ki so jo obdolženci gojili na večjem, težko dostopnem terenu (100 metrov na 200 metrov), zaradi česar pritožnik neutemeljeno izpostavlja, da so obdolženci ravnali priložnostno in da je količina presenetila vse vpletene. Brez uspeha pa so tudi pritožbene navedbe glede uporabnih delov rastline konoplje. Po Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog niso prepovedani le ekstrakti konoplje in njena smola, temveč tudi rastlina sama. Niti omenjena uredba niti sodna praksa sama pa ne razlikujeta med stadijem rasti konoplje in posledično koncentracijo THC, zaradi česar ni pomembno, kolikšen delež zaseženih rastlin predstavlja dejansko uporabno konopljo. Ob vseh ugotovljenih okoliščinah pa na odmerjeno kazensko sankcijo ne more vplivati niti v pritožbi izpostavljen obdolženčev nagib. Količina proizvedene droge namreč kaže na to, da obdolženec ni ravnal zgolj zaradi finančnih težav in z namenom zdravljenja, pač pa je imel pri tem očitno tudi druge nagibe. Zagovornik pa s primerjavo izrečene kazenske sankcije obdolženemu P.K. s kazensko sankcijo, ki je bila izrečena D.K., očitno prezre načelo individualizacije kazenskih sankcij, po katerem sodišče odmeri kazen glede na težo kaznivega dejanja in osebnost storilca. Sodišče prve stopnje je, upoštevaje vlogo posameznih obdolžencev, pravilno ocenilo stopnjo kazenske odgovornosti vsakega obdolženca, ter utemeljeno izreklo obdolženemu P.K. kazen eno leto in šest mesecev zapora, ki je ne gre spreminjati v njegovo korist. Ob vsem navedenem, ko sodišče prve stopnje z odločbo o kazni ni prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu, kazen pa je glede na ugotovljene okoliščine pravilno odmerilo, nista podani kršitev kazenskega zakona ter kršitev odločbe o kazenski sankciji, ki ju v pritožbi uveljavlja zagovornik.

7. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe ni ugotovilo kršitev kazenskega zakona in bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP), je o pritožbi zagovornika odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe (391. člen ZKP).

8. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na četrtem odstavku 95. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP. Iz istih razlogov kot sodišče prve stopnje je tudi pritožbeno sodišče obdolženca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka.