Jedro

Mnenja in poročila CSD imajo v postopkih za varstvo koristi otroka posebno težo. Mnenje CSD ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja, procesni položaj CSD je zaradi njegovega strokovnega znanja in izkušenj blizu položaja sodnega izvedenca. Pritožba zato ne more uspeti s posplošenimi pritožbenimi trditvami, da je mnenje CSD nestrokovno (na primer stališča CSD glede vzgojnih pristopov). Glede pritožbenih trditev, da bi sodišče prve stopnje moralo zaradi pripomb nasprotne udeleženke zahtevati dopolnitev mnenja CSD, pritožbeno sodišče odgovarja, da je glede na naravo postopka izdaje začasne odredbe in nižji dokazni standard mnenje CSD z dne 16. 5. 2023 tudi brez zahtevanih dopolnitev v povezavi z drugimi dokazi predstavljalo sodišču prve stopnje zadostno podlago za izdajo začasne odredbe. V njem ni nobenih nelogičnosti in pomanjkljivosti, ki bi to onemogočale.

Načela največje koristi otroka ni mogoče presojati brez upoštevanja mnenja otroka, ki je dovolj star in zrel, da lahko uresničuje svojo pravico do izjave o tem, ali želi imeti stike z drugim staršem ali ne oziroma kakšne.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje osebne stike med mld. A. A. in njeno mamo B. B. začasno določilo na naslednji način: - vsak teden v sredo popoldan, ko gre ml. A. A. po zaključku pouka oziroma, ko ni šole ob 14.00 uri, na materin dom do 19.00 ure, ko je pride oče iskat na materin dom, - vsako drugo nedeljo od 9.00 do 19.00 ure, ko jo mati prevzame na domu očeta in jo pride oče iskat na materin dom, - v času poletnih počitnic je mld. A. A. en teden zdržema pri mami čez dan od 9.00 do 19.00 ure, - v času poletnih počitnic, ko je mld. A. A. z očetom in njegovo družino na letnem dopustu (največ 14 dni), se stiki z mamo ne izvajajo (I. točka izreka).

Za primer kršitve začasno določenih stikov je sodišče izreklo denarno kazen v višini 400,00 EUR (II. točka izreka).

Predlog predlagatelja za izdajo začasne odredbe z dne 17. 4. 2023 in predlog nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe z dne 25. 4. 2023 je zavrnilo (III. točka izreka).

Udeleženca je napotilo na trening starševskih veščin, ki se izvajajo v okviru javno socialnovarstvenih zavodov in jima naložilo, da sta o vključitvi v trening dolžna obvestiti sodišče v roku 30 dni od prejema tega sklepa (IV. točka izreka).

2. Zoper I., II., del III. in zoper IV. točko sklepa se je pravočasno pritožila nasprotna udeleženka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), zaradi nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Opozarja, da se predmetni postopek vodi zaradi očetovega že tretjega predloga v roku sedmih let za predodelitev A. A. v varstvo in vzgojo očetu, torej zaradi spremembe sodne odločbe, na podlagi katere je A. A. zaupana v vzgojo in varstvo njej kot materi. A. A. se od začetka letošnjega leta dejansko nahaja pri očetu. Izročila mu jo je nasprotna udeleženka zaradi napačnega razumevanja vročenega predloga za izdajo začasne odredbe. A. A. se je od oktobra 2022 pri vsakem od staršev nahajala po en teden, pri čemer je oče takšno ureditev vsilil z neutemeljeno kazensko ovadbo zoper mater. Ker sodna poravnava Okrožnega sodišča v Novem mestu N 000/2015 ni bila spremenjena, je A. A. še naprej zaupana v varstvo in vzgojo materi, kar pomeni, da je dejansko stanje, ko jo oče zadržuje in je kljub zahtevi matere noče vrniti v njeno varstvo in vzgojo, nezakonito. Prvostopno sodišče je obrazložilo, da ni podlage za začasno predodelitev A. A. očetu, kljub temu pa je zavrnilo predlog nasprotne udeleženke za takojšnjo vrnitev A. A. materi in ji omejilo stike z A. A. zgolj na nekaj ur tedensko brez prenočevanja. S takšnim sklepom prihaja samo s seboj v nasprotje, saj pomeni dejansko začasno predodelitev A. A. v varstvo in vzgojo očetu, čeprav je bil njegov predlog za to zavrnjen. Takšna dejanska predodelitev je nezakonita tudi zato, ker sploh ni ugotovljena ogroženost, ki bi takšno začasno spremembo odločbe o varstvu in vzgojo utemeljevala. Sodišče ne bi smelo posegati v pravico matere, da se A. A. stalno nahaja pri njej na podlagi veljavne sodne odločbe z dne 18. 11. 2015. Sodišče tudi ni navedlo nobenih razlogov, ki bi utemeljevali začasno nahajanje A. A. pri očetu, ki se poteguje za njeno predodelitev in jo samovoljno zadržuje. V spisu je veliko gradiva, da je oče tisti, ki ogroža korist A. A. Izpodbijani sklep je obremenjen s kršitvijo iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, ker sodišče ni vzelo na znanje in obravnavalo razlogov, ki jih navajala nasprotna udeleženka v utemeljitev lastnega predloga za začasno odredbo in nasprotovanja predlagateljevemu predlogu za začasno odredbo. Začasna odredba je izdana zgolj na podlagi trditev predlagatelja in na podlagi selektivne uporabe posameznih delov poročil, mnenj in zapisnikov CSD. Pravica nasprotne udeleženke do izjave je bila kršena tudi na način, da sodišče od CSD ni zahtevalo dopolnitve mnenj, čeprav je v več vlogah opozorila na nekonsistentnost oziroma nestrokovnost. Sodišče ni upoštevalo, da je tudi MDT dne 9. 6. 2023 izpostavljal veliko tveganje, ki ga povzroča situacija pri očetu. Sodišče prve stopnje je prezrlo, da se z določitvijo minimalnih stikov v resnici ogroženost A. A. le poglablja, ker se očetu dopušča protipravno ravnanje in prisvajanje A. A. Glavni izvor A. A. težav oziroma njene ogroženosti ni le sedanji izostanek stikov, temveč dejstvo, da jo oče protipravno zadržuje pri sebi in da dejansko onemogoča stike z materjo, zato da bi A. A. dokončno odtujil od matere. Nasprotna udeleženka je izčrpno in argumentirano obrazložila, zakaj je treba navedeno situacijo obravnavati z vidika odtujevanja A. A. od matere. Oče odklanjanje stikov A. A. z materjo utemeljuje na dveh zapisnikih o sprejemu kazenske ovadbe, ki naj bi izkazovala surovo oziroma neprimerno ravnanje matere do A. A. CSD in sodišče se z ničemer nista opredelila do dejstva, da gre za krivo ovadbo in izhajata iz predpostavke, kot da bi bile vse navedbe v ovadbah resnične. Po drugi strani je sodišče prezrlo, da oče izkazuje vse značilnosti starša, ki otroka odtujuje in ki očitno nima ustreznih starševskih zmožnosti. Sodišče bi moralo upoštevati vse predhodne postopke med udeležencema in da oče v svojih vlogah preko vsake mere obračunava z nasprotno udeleženko. Oče pretirano poudarja domnevno fizično nasilje matere nad A. A., ki je na CSD povedala, da je bila fizično kaznovana s strani obeh staršev. Nestrokovno je zatrjevanje CSD v poročilih in mnenjih, ki materi pripisuje nasilno ravnanje in neprimerne vzgojne prakse, ne da bi o tem imel kakšne preverjene informacije. Oče hoče mater izločiti iz odločanja o A. A., o ničemer je ne obvešča, samovoljno je A. A. vpisal h kickboxu. Očetova žena jo je brez posveta in soglasja matere odpeljala na bioresonanco. Iz sklepa MDT izhaja, da je v očetovi družini A. A. postavljena v vlogo odrasle osebe, da s tem prevzema odgovornost, za katero ni zrela in da se v zvezi s tem pojavlja visoko tveganje, da bi v prihodnje posegla po tveganih in škodnih vedenjih z iskanjem ter prehajanjem postavljenih meja. Oče nima uvida v škodljivost situacije v njegovi družini, A. A. pretirano seznanja s postopkom, da bi si jo pridobil na svojo stran. Tudi sicer je nekonsistenten, ko obljublja določene stvari, potem pa jih ne izvrši, večkrat je bil postavljen na laž. V spisu je ogromno dejstev, ki izkazujejo, da je predmetni postopek namenjen le odtujevanju A. A. in odstranitvi matere iz A. A. življenja, zato bi moralo sodišče A. A. nemudoma vrniti materi, očetu pa odvzeti stike in A. A. zagotoviti ustrezno strokovno pomoč za ublažitev posledic, ki jih A. A. trpi ob dejstvu, da jo je oče že v veliki meri odtujil materi. Nasprotni udeleženki je bila pravica do izjave kršena tudi s tem, da je sodišče zapis razgovora z A. A. udeležencema vročilo šele s sklepom o začasni odredbi, na naroku pa ga ni dalo na vpogled, ampak je samo povzelo posamezne navedbe. Kot poseben vidik kršitve pravice do izjave v postopku nasprotna udeleženka opozarja na svoj dokazni predlog, da sodišče z vpogledom v spis za Bpp razčisti, zakaj je oče že 11. 7. 2022 vložil prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči za postopek predodelitve A. A., ne glede na to, da takrat niso obstajali nobeni razlogi za spremembo odločbe o zaupanju v varstvo in vzgojo. Oče je v tem tretjem postopku sprovociral konflikt med materjo in hčerjo, to je imel namen storiti že julija 2022, ko je vložil prošnjo za Bpp. Glede na to, da je razlog za predmetni postopek kazenska ovadba z dne 18. 10. 2022, se utemeljeno postavlja vprašanje, v čem je oče julija 2022 videl težavo. Nasprotna udeleženka nadalje opozarja, da III. točka izpodbijanega sklepa o zavrnitvi predloga nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe z dne 25. 4. 2023 nima nobene obrazložitve in je očitno, da sodišče niti izreka predloga ni vzelo na znanje. V tej začasni odredbi je nasprotna udeleženka predlagala odvzem stikov tudi ženi predlagatelja. Da sodišče ni vzelo na znanje navedb in predlog nasprotne udeleženke, izhaja tudi iz dejstva, da je nasprotna udeleženka vložila nasprotni predlog za izdajo začasne odredbe tudi dne 11. 1. 2023, v katerem je predlagala za očeta stike pod nadzorom in za očetovo ženo odvzem stikov, in da se preveri, ali bi bila A. A. v korist začasna namestitev v krizni center oziroma kakšne so druge možnosti za pridobitev strokovne pomoči, da se bo pri dekletu vzpostavilo ustrezno vzgojno ravnovesje in da se bodo razjasnile družinske vloge, katerih razumevanje je porušilo ravnanje očeta in njegove žene. Kar se tiče napotitve na trening starševskih večin, je sklep sam s sabo v nasprotju in ni dovolj opredeljen. Javni socialni zavodi po poizvedovanju nasprotne udeleženke ne izvajajo treningov starševskih veščin, ti se izvajajo pri različnih društvih oziroma drugih zunanjih izvajalcih. Treningi imajo različne oblike, zato bi bilo treba v sklepu definirati, v kateri trening naj se udeleženca vključita. Sklep o napotitvi na trening je tudi brez vsake razumne obrazložitve, saj trening sam po sebi ne bo mogel pomagati pri vzpostavitvi stikov.

3. Predlagatelj na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Začasna odredba je eden od ukrepov za varstvo koristi otroka (159. člen Družinskega zakonika, DZ). Sodišče izreče ukrep za varstvo koristi otroka, če ugotovi, da je otrok ogrožen (prvi odstavek 157. člena DZ). Otrok pa je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (drugi odstavek 157. člena DZ).

6. Udeleženca sta starša mladoletne A. A. (rojene 2010). Njuna zunajzakonska skupnost je razpadla leta 2015.1 Na podlagi sodne poravnave N 000/2015, sklenjene pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu dne 18. 11. 2015, je bila A. A. zaupana v vzgojo in varstvo nasprotni udeleženki, predlagatelju pa so bili določeni preživninska obveznost v višini 200 EUR mesečno ter stiki vsaki drugi vikend od petka od 17.00 ure do nedelje do 18.00 ure, stiki so bili določeni tudi za čas počitnic. Dne 25. 4. 2018 sta udeleženca sklenila novo sodno poravnavo IV P 50/2017, v kateri je bila nasprotnemu udeležencu naložena preživninska obveznost v višini 220 EUR, stiki pa določeni za vsak drugi vikend od sobote od 9.00 ure do nedelje do 19.00 ure. Na ta način so se stiki večinoma izvajali do konca leta 2022, ko je A. A. ostala pri očetu in se ni želela vrniti k materi.2

7. Zaradi jasnosti in odgovora na nekatere pritožbene navedbe je treba najprej povzeti dosedanji potek postopka oziroma predloge udeležencev: - predlagatelj je 30. 12. 2022 predlagal, da se sodna poravnava N 000/2015 spremeni tako, da se A. A. predodeli njemu v vzgojo in varstvo, nasprotni udeleženki pa naloži preživninska obveznost 250 EUR mesečno ter določijo stiki največ 2 uri na vsakih 14 dni, v prvih treh mesecih pod nadzorom CSD, hkrati je predlagal izdajo začasne odredbe z enako vsebino; - v odgovoru na predlog z dne 11. 1. 2023 je nasprotna udeleženka pojasnila, da je v zmoti3 A. A. odpeljala k očetu in predlagala, da se mu odredi, da A. A. takoj prepusti v varstvo in vzgojo nasprotni udeleženki, da se mu odredijo stiki pod nadzorom, njegovi ženi C. A. pa stiki popolnoma odvzamejo. Zaradi zavedanja, da je A. A. indoktrinirana in bo s težavo sprejela omejitev in odvzem stikov, je še predlagala, da se preveri možnost, da se A. A. začasno namesti v krizni center, kjer ji bo nudena ustrezna strokovna pomoč; - dne 26. 1. 2023 je CSD X podal predlog za omejitev starševske skrbi tako, da se oba udeleženca vključita v terapevtsko obravnavo dokler svojih ravnanj ne spremenita do te mere, da psihosocialni razvoj A. A. ne bo več ogrožen; - na naroku dne 21. 3. 2023 sta udeleženca sklenila začasni dogovor, ki je vključeval tudi določitev rednih stikov in stikov med počitnicami4. 8. Ker je bil začasni dogovor sklenjen po vloženem (nasprotnem) predlogu za izdajo začasne odredbe nasprotne udeleženke z dne 11. 1. 2023, ga je treba šteti za dogovor o obeh prej predlaganih začasnih odredbah, zato sodišču prve stopnje o predlogu predlagateljice z dne 11. 1. 2023 ni bilo treba odločati in je ta pritožbeni očitek neutemeljen.

9. Zaradi nespoštovanja omenjenega začasnega dogovora sta udeleženca predlagala izdajo novih začasnih odredb, o katerih je odločeno z izpodbijanim sklepom. Predlagatelj je dne 17. 4. 2023 ponovno predlagal, da se A. A. začasno predodeli v vzgojo in varstvo očetu, nasprotni udeleženki pa naloži plačilo preživnine 250 EUR mesečno, stiki pa nasprotni udeleženki v celoti omejijo. Nasprotna udeleženka je dne 25. 4. 2023 predlagala, da se predlagatelju naloži, da takoj po vročitvi začasne odredbe A. A. izroči nasprotni udeleženki in da se njemu ter njegovi ženi C. A. prepovejo kakršnikoli neposredni in posredni stiki z A. A. Sodišče prve stopnje je oba predloga za izdajo začasne odredbe zavrnilo in stike med A. A. in nasprotno udeleženko določilo v obsegu, ki je razviden iz 1. točke izreka tega sklepa.

10. Čeprav je neobičajno, da ima nasprotna udeleženka ob nespremenjeni sodni poravnavi5, s katero je A. A. njej zaupana v vzgojo in varstvo, in ob zavrnitvi predlagateljevega predloga za začasno predodelitev, sedaj določene le stike, ne drži pritožbeni očitek, da izpodbijana odločitev sodišče prve stopnje pomeni dejansko začasno predodelitev A. A. v vzgojo in varstvo očetu, in da to nasprotuje zavrnitvi predlagateljeva predloga za za začasno predodelitev A. A. v vzgojo in varstvo njemu. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je upoštevajoč poudarke Ustavnega sodišča RS v odločbi Up-410/01 v tej fazi postopka odločanje o začasni predodelitvi A. A. v vzgojo in varstvo očetu preuranjeno, da pa bi brez izdaje začasne odredbe glede stikov z nasprotno udeleženko A. A. nastala nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje se namreč stiki z materjo od začetka leta 2023 oziroma vsaj od 7. in 8. 4., 20236 ne izvajajo, ker jih A. A. zavrača. 11. Izdana začasna odredba je tako posledica verjetno izkazane ogroženosti A. A. in po vsebini ustreza situaciji, ki jo je sodišče prve stopnje prepričljivo ugotovilo z zahtevano stopnjo verjetnosti, zlasti na podlagi mnenja CSD z dne 16. 5. 2023 in neformalnega razgovora z A. A. Glede na trenutno dinamiko odnosov med staršema, ki ne moreta poskrbeti za čustveno varnost A. A., je po mnenju CSD, ki izhaja iz ugotovitev dr. D. D., h kateri sta na terapijo hodila udeleženca skupaj z A. A., najprimernejše, da so stiki med mamo in A. A. krajši, dnevni brez prenočevanja, najmanj enkrat tedensko. Odnos med mamo in A. A. je namreč močno porušen, trenutno je pri nasprotnem udeležencu za A. A. bolj mirno in predvidljivo okolje7. Enako željo je v neformalnem razgovoru s sodnico izrazila tudi A. A. Po povedanem se izkaže, da ni res, da bi sodišče prve stopnje izdalo začasno odredbo na podlagi trditev predlagatelja, kot tudi ni res, da je selektivno uporabilo posamezne dele mnenja CSD, ki je korektno povzeto v 11. in 13. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.

12. Mnenja in poročila CSD imajo v postopkih za varstvo koristi otroka posebno težo. Mnenje CSD ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja, procesni položaj CSD je zaradi njegovega strokovnega znanja in izkušenj blizu položaja sodnega izvedenca.8 Pritožba zato ne more uspeti s posplošenimi pritožbenimi trditvami, da je mnenje CSD nestrokovno (na primer stališča CSD glede vzgojnih pristopov). Glede pritožbenih trditev, da bi sodišče prve stopnje moralo zaradi pripomb nasprotne udeleženke zahtevati dopolnitev mnenja CSD, pa pritožbeno sodišče odgovarja, da je glede na naravo postopka izdaje začasne odredbe in nižji dokazni standard mnenje CSD z dne 16. 5. 2023 tudi brez zahtevanih dopolnitev v povezavi z drugimi dokazi predstavljalo sodišču prve stopnje zadostno podlago za izdajo začasne odredbe. V njem ni nobenih nelogičnosti in pomanjkljivosti, ki bi to onemogočale.

13. Iz mnenja med drugim izhaja, da se CSD zaveda, da vsak od staršev strokovnim službam posreduje nasprotujoče si informacije in da oba starša s svojim vedenjem A. A. ogrožata9, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da CSD ni prepoznal, da A. A. ogrožajo ravnanja očeta in njegove žene ter onemogočanje stikov z materjo. Dejstvo pa je, da A. A. trenutno najbolj ogroža, da nima stikov z materjo. Ker stikov že dlje časa ni bilo, je bila izdaja začasne odredbe z določitvijo minimalnih in kontinuiranih stikov potrebna zaradi varovanja kratkoročnih in dolgoročnih koristi A. A. 14. Načela največje koristi otroka pa ni mogoče presojati brez upoštevanja mnenja otroka, ki je dovolj star in zrel, da lahko uresničuje svojo pravico do izjave o tem, ali želi imeti stike z drugim staršem ali ne oziroma kakšne. A. A. je v neformalnem razgovoru sodnici med drugim povedala, da mami zameri njena prejšnja ravnanja, da se boji, da jo bo po začetni prijaznosti spet klofutala in žalila. Ko jo žali ji reče, da je „kurba, prasica, da je prišla k njej ležat in žret“. Zaveda se, da stiki z materjo morajo biti, želi pa, da so kratki, da gre lahko kmalu domov k očetu. Opisala je tudi dogajanje za Veliko noč10. 15. Neformalni razgovor je bil opravljen 30. 5. 2023 in se v spisu nahaja na red. št. 43, saj je A. A. dovolila, da se z njim starša lahko seznanita. Pritožnica opozarja, da ji je sodišče prve stopnje zapisnik razgovora vročilo šele z izpodbijanim sklepom11, s čimer naj bi bila kršena njena pravica do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da _v okoliščinah konkretnega primera_ to ne drži. Pritožnica namreč trdi (le), da bi, če bi bila prej seznanjena z razgovorom, že v postopku na prvi stopnji lahko opozorila, da sama ne uporablja takšnega besednjaka, da je takšno izražanje značilno za očeta in njegovo ženo, s čimer bi lahko opozorila, da je A. A. izjava sodnici dana pod očetovim vplivom in z namenom zavarovanja njegovih interesov v tem postopku. Glede očitane uporabe žaljivih besed se je imela nasprotna udeleženka možnost izjaviti že v postopku pred sodiščem prve stopnje, saj iz zapisnika o sprejemu ustne ovadbe oziroma predloga za pregon z dne 18. 10. 2022 (A 12), s katero je nasprotna udeleženka očitno seznanjena, izhaja, da je A. A. tudi policistom povedala, da ji je nasprotna udeleženka izrekla žaljivke kot na primer, „da je kurba, da je prfuknjena, da je prasica debela, da je budala“. Očitanje podobnih žaljivih izrazov je razvidno tudi poročila policije z dne 13. 4. 2023 (C 21), ki je bilo nasprotni udeleženki vročeno. Nasprotna udeleženka se je torej imela možnost že v postopku pred sodiščem prve stopnje izjaviti o (ne)uporabljanju očitanega besednjaka, na to, da je A. A. pod očetovim vplivom, ki jo načrtno in sistematično odtujuje od matere, pa pritožnica v obširnih vlogah opozarja že ves čas postopka.

16. Tudi s tem, ko sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z vpogledom v spis Službe za brezplačno pravno pomoč, da bi se razčistilo, zakaj je oče že dne 11. 7. 2022 vložil prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, čeprav takrat ni bilo nobenih razlogov za spremembo odločbe o zaupanju v vzgojo in varstvo, pravica do izjave nasprotni udeleženki ni bila kršena, ker zaradi znižanega dokaznega standarda v postopku izdaje začasne odredbe sodišču ni treba izvesti vseh predlaganih dokazov.

17. Tudi ostale obširne pritožbene navedbe o tem, da so bili konflikti sprovocirani, da je predmetni postopek namenjen le odtujevanju A. A. in odstranitvi matere iz A. A. življenja, o ekscesnih ravnanjih predlagateljeve žene …, ne vzbujajo dvoma v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje. Kot je bilo že poudarjeno, gre za začasno odredbo, ki v tej fazi postopka začasno ureja akutno situacijo, ko A. A. z materjo sploh nima stikov, v nadaljevanju postopka pa bo sodišče prve stopnje ustrezno obravnavalo trditve obeh udeležencev in izvedlo vse potrebne dokaze, da bo lahko odločilo o glavni stvari.

18. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da sklep glede napotitve na trening starševskih veščin ni dovolj določno opredeljen, ker ni definirano, v kateri trening naj se udeleženca vključita. Sodišče prve stopnje je res zapisalo le, da se udeleženca napotita na trening starševskih veščin, ki se izvaja v okviru javnih socialnovarstvenih storitev, vendar je treba tak zapis, ker jima za primer kršitve te obveznosti ni izreklo denarne kazni, razumeti bolj kot vzpodbudo, da poiščeta primerno obliko svetovanja, ki jima bo pomagalo izboljšati medsebojno komunikacijo in opustiti neprimerne vzgojne pristope, ki nakazujejo na nasilje in zanemarjanje. Za pomoč pri izbiri primerne oblike svetovanja se lahko obrneta na CSD, ki je tudi predlagal, da se udeležencema omeji starševska skrb tako, da se vključita v terapevtsko obravnavo. Pritožbeno sodišče še dodaja, da iz podatkov spisa izhaja, da se je nasprotna udeleženka po prejemu izpodbijanega sklepa že vključila v trening starševskih veščin pri Društvu za nenasilno komunikacijo v F. in o tem obvestila sodišče. Morebitno predlagateljevo nasprotovanje vključitvi, ki ga predvideva pritožnica, pa bo ustrezno ovrednoteno v nadaljnjem postopku.

19. Zaradi navedenih razlogov je višje sodišče pritožbo zavrnilo in v sklep sodišča v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

20. Sodišče prve stopnje bo o pritožbenih stroških odločilo po kriteriju iz drugega odstavka 55. člena ZNP-1, ki ga je mogoče celovito upoštevati le ob sprejemu končne odločitve, ne pa glede na uspeh, pomen za stranke in procesno ravnanje strank ob posameznem procesnem dejanju. Zato se odločitev o pritožbenih stroških pridrži za končno odločbo (163. in 164. člen ZPP).

1 Starša sta si kasneje oblikovala novi partnerski in kasneje zakonski zvezi, v katerih sta se vsakemu rodila še dva otroka. 2 Kot izhaja iz podatkov v spisu se je A. A. 2022 z nasprotnim udeležencem zglasila na policijski postaji in policistom zaupala o maminem vedenju v zadnjem obdobju, da jo slednja žali, nanjo vpije, ponižuje in da je do nje fizično nasilna. Policistom je izročila tudi videoposnetek in zapise, iz katerih je to neprimerno vedenje razvidno. Policisti so na ODT ... dne 19. 12. 2022 posredovali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje zanemarjanja mladoletne osebe in surovo ravnanje po 1. odstavku 192. člena KZ-1B. 3 Nasprotna udeleženka je vročitev predlagateljevega predloga njej v odgovor zmotno razumela kot sklep (odločitev) sodišča in A. A. še isti dan (3. 1. 2023) odpeljala k predlagatelju, kjer se še vedno nahaja. 4 Dogovorjeno je bilo, da A. A. preživi z mamo vsak ponedeljek in torek do srede zjutraj, ko gre v šolo, po šoli pa k očetu do petka zjutraj, ko gre v šolo, nato izmenjaje vikend z vsakim staršem od petka po šoli do ponedeljka zjutraj in tako izmenično naprej. Udeleženca sta se med drugim zavezala, da redno obiskovati terapije pri Zavodu E. ter na terapije redno pripeljati A. A. v skladu z dogovori s terapevtko. 5 Tudi v primeru obstoja pravnomočne odločbe/sodne poravnave o zaupanju v vzgojo in varstvo je v določenih okoliščinah treba dati prednost načelu otrokove največje koristi (Up-383/11). 6 Takrat je ponovno prišlo do konflikta med A. A. in nasprotno udeleženko, ki je vključevalo fizično in verbalno nasilje. 7 Iz predloga CSD za omejitev starševske skrbi (list. št. 33), enako v oceni ogroženosti (A 27). 8 II Ips 682/2007. 9 A. A. mora v družini mame skrbeti za mlajša otroka, izpostavljena je preobremenjenosti mame in njenemu neustreznemu reševanju lastnih stisk, A. A. postavlja zelo rigidne meje. V očetovi družini pa je postavljena v vlogo odraslih, prevzema odgovornost, za katero ni zrela, prekomerno je seznanjena s postopki na sodišču. Ob tem se pojavlja visoko tveganje, da bo v prihodnje posegla po tveganih in škodljivih posledicah ter prehajanjem postavljenih meja. 10 Ko je prišlo do že omenjenega konflikta med A. A. in nasprotno udeleženko. Od takrat naprej nimata stikov, nasprotna udeleženka ne razpolaga niti s telefonsko številko A. A. 11 Na naroku dne 20. 6. 2023 ga tudi na dalo na vpogled, ampak naj bi, kot to izhaja iz pritožbe (ne pa tudi iz zapisnika o naroku), povzelo le posamezne navedbe A. A.