Jedro

Če iz podatkov, ki jih predloži davčni zavezanec v davčnem postopku, ni mogoče ugotoviti, da bi bila plačila opravljena zasebniku v okviru opravljanja dejavnosti, je treba od teh plačil obračunati in plačati davke in prispevke od osebnih prejemkov.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS delno ugodilo tožbi tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 21. 10. 2003, s katero je bila delno zavrnjena pritožba tožeče stranke zoper odločbo Davčnega urada Brežice z dne 14. 8. 1998. Z izpodbijano prvostopno odločbo je bilo tožeči stranki naloženo plačilo dohodnine, prispevkov za socialno varnost, posebnega davka na določene prejemke in davka od dobička za leta 1995, 1996, 1997 in 1998. 2. V obrazložitvi sodbe sodišče prve stopnje navaja, da so bila plačila posredniku A. A. izvedena kot nakazila fizični osebi in ne samostojnemu podjetniku, zato so bili tožeči stranki od nakazil pravilno obračunani davki in prispevki. Posrednik je šele v pogodbi iz leta 1998 opredeljen kot samostojni podjetnik z registrskimi podatki, vendar je bila ta pogodba predložena šele v postopku pred sodiščem prve stopnje, zato gre za nedovoljeno tožbeno novoto.

3. Tožeča stranka izpodbija sodbo sodišča prve stopnje zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pogodba, ki jo je predložila med sodnim postopkom, ni nedovoljena tožbena novota, saj bi jo lahko davčni organ presojal že prej. Ni sporno, da je bil izdajatelj računov registriran kot zasebnik, zato so bili tudi računi za opravljene storitve posredovanja izdani s strani zasebnika in ne fizične osebe.

4. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče o pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča odloča po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno. V drugem odstavku 107. člena pa je določeno, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbah prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava, za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1).

8. V zgoraj navedenem obsegu je bil izveden tudi sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi, zato se Vrhovno sodišče o navedbah tožeče stranke, ki se nanašajo na ugotovitev dejanskega stanja, ne opredeljuje.

9. V obravnavani zadevi je med strankama sporno, ali je treba dohodke posrednika A. A. obravnavati kot osebne prejemke po 15. členu Zakona o dohodnini – ZDoh ali kot prejemke zasebnika (samostojnega podjetnika) v smislu 37. člena ZDoh.

10. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, na katerega je Vrhovno sodišče v skladu z drugim odstavkom 85. člena ZUS-1 vezano, so bila po presoji Vrhovnega sodišča nakazila A. A. opravljena kot nakazila osebnih prejemkov fizični osebi in ne kot nakazila zasebniku v okviru opravljanja dejavnosti. Iz pogodb, ki so bile predložene v upravnem postopku, ne izhaja, da bi posrednik izvajal posredniške storitve kot dejavnost in bil za to registriran, plačila pa so bila nakazana na posrednikov zasebni bančni račun, odprt v Avstriji. Tudi iz izdanih faktur ne izhaja, da bi jih izdal posrednik kot samostojni podjetnik, saj ne vsebujejo podatkov o registraciji posrednika kot zasebnika. Poleg tega tožeča stranka tudi z nobenim drugim dokazom, na primer o tem, da bi bila nakazila opravljena na posrednikov poslovni račun, ali da je posrednik te dohodke v matični državi prikazal kot prihodke iz dejavnosti, ni dokazala, da bi bila ta plačila izvršena posredniku kot zasebniku v smislu določbe 37. člena ZDoh. Glede na navedeno je ugotovitev sodišča prve stopnje in davčnih organov, da so bila plačila opravljena posredniku kot fizični osebi, pravilna in zakonita.

11. Vrhovno sodišče se strinja s presojo prvostopnega sodišča, da je sklicevanje na pogodbo z dne 5. 1. 1998 nedopustna tožbena novota. ZUS je v 14. členu določal, da v upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo upravnega akta. Zakon o davčnem postopku - ZDavP v 15. členu določa, da mora davčni zavezanec za svoje trditve v davčnem postopku predložiti dokaze. Tožeča stranka v reviziji ne pojasni, zakaj te pogodbe ni predložila že v davčnem postopku. Navedba tožeče stranke, da se v postopku ni postavilo vprašanje obstoja pogodb s posrednikom, je neutemeljena, saj je bilo tekom postopka ves čas sporno, ali je posrednik A. A. storitve opravljal v okviru podjetniške dejavnosti, in je imela tožeča stranka ves čas postopka tudi možnost in interes, da to pogodbo predloži. Glede na navedeno sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka s tem, ko je dokaz z vpogledom v navedeno pogodbo zavrnilo kot nedopustno tožbeno novoto.

12. Ker niso podani razlogi za utemeljenost revizije, ki jih navaja tožeča stranka, niti razlogi, na katere Vrhovno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.