Jedro

Sodne počitnice na vročitev obvestila o prispeli pošiljki in na iztek 15-dnevnega roka za dvig pošiljke ne vplivajo.

Položaj stranke je varovan na način, da rok za opravo procesnega dejanja začne teči šele po izteku sodnih počitnic. Ker je vročanje procesno dejanje sodišča, katerega namen je seznanitev stranke ali udeležencev postopka s samimi postopkom ter s procesnimi dejanji nasprotne stranke in sodišča, obenem pa tudi zagotovitev pravice do izjave, je dejanje sodišča ob vročanju po pošti dokončano, ko stranka pisanje prevzame neposredno od vročevalca oziroma, ko ji vročevalec pusti obvestilo o prispelem pisanju v predalčniku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.

Obrazložitev

1. Pooblaščencu tožeče stranke je sodišče vročilo tri plačilne naloge za plačilo sodne takse s fikcijo vročitve, tako da mu je bilo 26. 7. 2022 v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispelem pismu z navedbo, da mu pisanja ni bilo mogoče vročiti, s pripisom, kdaj in kje lahko pisanje v roku 15 dni prevzame na pošti. Po izteku roka za plačilo sodne takse je izdalo izpodbijani sklep, s katerim šteje, da je tožba umaknjena (105.a člen ZPP).

2. Odločitev sodišča izpodbija tožeča stranka po odvetniku zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitve temeljnih človekovih pravic. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni, podredno, da ga razveljavi in vrne zadevo v nov postopek sodišču prve stopnje, vse s stroškovno posledico. V obrazložitvi navaja, da 11. 8. 2022 poštni predalčnik ni bil odstranjen in kot dokaz predlaga zaslišanje zaposlene pri odvetniku tožeče stranke. Vztraja, da vročanje ni bilo opravljeno skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP, ker vročevalec 11. 8. 2022 plačilnih nalogov ni pustil v hišnem predalčniku, zato fikcija vročanja ni nastopila. Ker tožeči stranki pisanje ni bilo pravilno vročeno, oziroma ji sploh ni bilo vročeno, saj so druga obvestila istega dne bila v predalčniku in so jo kljub temu zadele škodljive posledice, ji je prekršena pravica do poštenega sojenja v smislu določila 22. člena Ustave.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V pritožbenem postopku ni spora o okoliščini, da je bilo odvetniku tožeče stranke 26. 7. 2022 v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispelem pismu z navedbo, da mu pisanja ni bilo mogoče izročiti ter kdaj in kje lahko pisanje v roku 15 dni prevzame na pošti. Standardno obvestilo na hrbtni strani je vsebovalo tudi opozorilo, da bo po poteku roka sodišče štelo, da je vročitev opravljena, pisanje pa bo puščeno v hišnem predalčniku. Če pa naslovnik predalčnika nima ali je neuporaben oziroma poln, bo pisanje vrnjeno sodišču, ki je odredilo vročitev (četrti odstavek 142. člena ZPP).

5. Odvetniku tožeče stranke je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispelem pismu 26. 7. 2022, torej med sodnimi počitnicami. Sodne počitnice na vročitev obvestila o prispeli pošiljki in na iztek 15-dnevnega roka za dvig pošiljke ne vplivajo. Zakon o sodiščih vročitvi med sodnimi počitnicami ne odvzame pravne veljave, saj je položaj stranke varovan na način, da rok za opravo procesnega dejanja začne teči šele po izteku sodnih počitnic. Ker je vročanje procesno dejanje sodišča, katerega namen je seznanitev stranke ali udeležencev postopka s samimi postopkom ter s procesnimi dejanji nasprotne stranke in sodišča, obenem pa tudi zagotovitev pravice do izjave je dejanje sodišča ob vročanju po pošti dokončano, ko stranka pisanje prevzame neposredno od vročevalca oziroma, ko ji vročevalec pusti obvestilo o prispelem pisanju v predalčniku. V dispoziciji stranke pa je, ali bo v roku iz obvestila to pisanje dvignila. Če tega ne stori, s svojo opustitvijo privoli v nastanek določenih posledic, na katere je bila z obvestilom vnaprej opozorjena, saj nastopi fikcija vročitve. Zakonodajalec je tako že vnaprej točno določil trenutek, s katerim nastopi ta posledica (torej vročitev). Dejanska seznanjenost z vsebino pošiljke za pravilnost vročitve ni relevantna, ker se dejansko z vložitvijo sodnega pisanja v hišni predalčnik zagotavlja samo večja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub nadomestni vročitvi res seznanil s pisanjem.

6. Zmotno je tako pritožbeno naziranje, da bi moralo pisanje po izteku 15-dnevnega roka puščeno v nabiralniku, ker bi le takrat bila opravljena fikcija vročitve in bi tožeča stranka imela možnost pravočasno plačati sodno takso. Za pravilnost vročitve, kot je bilo pojasnjeno zgoraj, je namreč odločilno, ali je naslovnik prejel obvestilo o prispelem pisanju. Pritožnik pa ne trdi, da obvestila o prispelem pismu ni prejel, niti, da v njem ne bi bil opozorjen na to, da se bo v primeru, da pisanja v 15-dnevnem roku ni dvignil, štelo, da je vročitev opravljena. Zato je bil plačilni nalog za plačilo sodne takse pooblaščencem tožeče stranke vročen s fikcijo pravilno in pritožnik z navedbami domneve o pravilni vročitvi ni izpodbil. Zato je dokazni predlog za zaslišanje zaposlene v odvetniški pisarni pooblaščenca tožečih strank nepotreben in neutemeljen, zatrjevana kršitev pravice do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

7. Ker je fikcija vročitve pisanja nastopila 10. 8. 2022, torej med sodnimi počitnicami, je položaj strank varovan na način, da je rok za opravo plačila sodne takse začel teči šele po izteku sodnih počitnic, torej 16. 8. 2022 in se je iztekel 30. 8. 2022. V pritožbenem postopku ni spora o okoliščini, da v tem roku sodna taksa ni bila plačana, niti ni bil vložen ugovor zoper plačilni nalog, podan predlog za oprostitev, odlog, ali obročno plačilo sodnih taks.

8. Plačilni nalogi so vsebovali opozorilo, da se bo v primeru neplačila sodne takse štelo, da je tožba umaknjena, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je tožba na podlagi tretjega odstavka 105.a člena umaknjena in je pravdni postopek s tem sklepom ustavilo.

9. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti (drugi dostavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 366. členom ZPP) in zaključilo, da odločitev sodišča prve stopnje temelji na pravilno ugotovljenem dejanskem stanju in ustrezni uporabi zakonskih določil o vročanju pisanj.

10. Pritožbeno sodišče je po navedenem pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11. Tožeča stranka, ki je v pritožbenem postopku propadla, nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama (165. člen ZPP v zvezi z 154. členom ZPP).