Jedro

Ker tožnica vloge - tožbe skladno s pozivom sodišča v postavljenem roku ni popravila tako, da bi bila popolna in razumljiva, tega pa tudi do 15. 6. 2020, ko se je iztekel zakonsko določen, prekluzivni 30-dnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu, ni storila niti ob ponovnem pozivu sodišča, je njena vloga (tožba), ki je bila od same vložitve nepopolna in nerazumljiva, ostala nepopolna in nerazumljiva tudi po pozivih sodišča k popravi. Zato jo je sodišče na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 s sklepom zavrglo. Tožnica je bila v pozivih sodišča izrecno opozorjena, da če v danih rokih ne bo odpravila zahtevanih pomanjkljivosti tožbe, da bo sodišče tožbo zavrglo.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnica je 30. 3. 2020 ob 20.18 uri po elektronski pošti sodišču poslala vlogo - Napoved upravnega spora v zadevi Bpp 291/2018, in sicer zoper odločbo z dne 13. 2. 2020 in sklep z dne 6. 3. 2020. Ker Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) določa, da se upravni spor začne s tožbo (26. člen) ter ne pozna napovedi upravnega spora, je sodišče tožničino vlogo obravnavalo kot nepopolno in nerazumljivo tožbo.

2. Če je tožba nepopolna ali nerazumljiva, zahteva predsednik senata od tožnika, naj v določenem roku odpravi pomanjkljivosti. Obenem ga mora poučiti, kaj in kako naj napravi, in ga opozoriti na posledice, če tega ne stori (prvi odstavek 31. člena ZUS-1). Če tožnik v določenem roku ne odpravi pomanjkljivosti tožbe in sodišče zaradi tega zadeve ne more obravnavati, zavrže tožbo s sklepom, razen če spozna, da je izpodbijani upravni akt ničen (drugi odstavek 31. člena ZUS-1).

3. Sodišče je tožnico, skladno s citiranim 31. členom ZUS-1, s pozivom I U 455/2020-6 z dne 14. 4. 2020 pozvalo, da v roku 8 dni odpravi pomanjkljivosti vloge tako, da v skladu z določbami ZUS-1 navede naziv vloge tožba, toženo stranko, navede in predloži akt, ki ga izpodbija s tožbo v tem upravnem sporu, razloži, zakaj toži, ter poda tožbeni predlog. Obenem jo je poučilo, kaj in kako naj napravi, da odpravi pomanjkljivosti, ter jo opozorilo na posledice po drugem odstavku 31. člena ZUS-1, če v danem roku pomanjkljivosti ne bo odpravila. Hkrati jo je seznanilo, da se zadeve brezplačne pravne pomoči, kot je obravnavana, po zakonu štejejo za nujne zadeve ter jo v zvezi z odločbo št. Bpp 291/2018 z dne 13. 2. 2020 seznanilo z ugotovitvijo, da je tožba zoper to odločbo prepozna, ker je vložena po izteku 30-dnevnega roka iz 28. člena ZUS-1, ter ji o tem dalo možnost izjave.

4. Tožnica se je na poziv sodišča z dne 14. 4. 2020 odzvala z dopisom z dne 8. 5. 2020, poslanim po elektronski pošti, v katerem je prerekala ugotovitve sodišča, da je tožba prepozna ter da gre za nujno zadevo. Glede na ugotovitev, da tožnica s tožbo izpodbija dva upravna akta, pri čemer je eden izdan v zadevi, ki po ZBPP šteje za nujno zadevo (upravičenost do BPP, četrti odstavek 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, v nadaljevanju ZBPP), drugi pa v zadevi, ki po zakonu za nujno ne šteje (stroški odvetnika V BPP) ter ker tudi ni izpolnjen pogoj iste dejanske in pravne podlage za eno tožbo (35. člen ZUS-1), je sodišče v nadaljevanju zadevo razdružilo ter v predmetnem upravnem sporu obravnava tožbo zoper odločbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 291/2018 z dne 13. 2. 2020 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), torej v zadevi, ki po zakonu šteje za nujno zadevo. S to odločbo je organ za BPP razrešil odvetnika A.A., odločil, da tožnica v socialnem sporu, ki se pred Delovnim in socialnim sodiščem vodi pod opr. št. V Ps ..., ni upravičena do BPP ter da je dolžna vrniti neupravičeno prejeto BPP v višini 455,30 EUR.

5. V zvezi s tožničinimi pripombami je glede tožbe zoper izpodbijano odločbo sodišče zaključilo, da bo štelo - glede na to, da iz upravnega spisa ne izhaja, da bi v skladu s petim odstavkom 6. člena Zakona začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (v nadaljevanju ZZUSUDJZ) bila tožnica posebej obveščena, da rok za tožbo zoper odločbo Bpp 291/2018 z dne 13. 2. 2020 kot v nujni zadevi teče - da se rok za tožbo zoper izpodbijano odločbo izteče 15. 6. 2020 (torej kot da bi šlo za nenujno sodno zadevo, kot je podrejeno tožnica tudi uveljavljala; primarno je namreč uveljavljala, da „se prestavi začetek tega upravnega spora na september 2020“). Tožnici je bila namreč izpodbijana odločba vročena 29. 2. 2020 (fikcija vročitve po četrtem odstavku 86. člena ZUP) ter je rok za tožbo tekel od 1. 3. 2020 (kot je bila tožnica v pouku o pravnem sredstvu v izpodbijani odločbi poučena ter v dopisu sodišča z dne 14. 4. 2020 seznanjena) do 16. 3. 2020, nato pa (upoštevajoč določbe ZZUSUDJZ o teku rokov v nenujnih sodnih zadevah) še od 1. 6. 2020 do 15. 6. 2020, torej do izteka 30 - dnevnega roka za tožbo iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1. 6. Tožnica po pozivu sodišča z dne 14. 4. 2020 pomanjkljivosti tožbe ni odpravila. Vendar pa je sodišče ob tem, ko je štelo, da se rok za tožbo izteče 15. 6. 2020, tožnici poslalo še ponovni poziv I U 455/2020-10 z dne 3. 6. 2020 k odpravi pomanjkljivosti tožbe. Tožnica je bila z navedenim dopisom z dne 3. 6. 2020 tako ponovno poučena, kako ter v čem naj odpravi pomanjkljivosti tožbe in opozorjena na posledice po drugem odstavku 31. člena ZUS-1, če v danem roku pomanjkljivosti ne bi odpravila. Pri tem ji je sodišče odredilo, da pomanjkljivosti tožbe odpravi do 15. 6. 2020, ko se izteče rok za tožbo, pri čemer je navedlo, da tožnice ne bo še ponovno pozivalo k popravi tožbe po 31. členu ZUS-1, kajti šlo je že za drugi poziv, poleg tega se je postopek v sicer nujni zadevi BPP tudi v zvezi z neodzivnostjo tožnice, ki se ji pošiljke, za katere je odrejena osebna vročitev, redno vročajo s fikcijo vročitve in ki ne postopa tako, da bi se zadeva lahko rešila čim hitreje, zavlekel v zvezi z (v BPP izdano) izpodbijano odločbo z dne 13. 2. 2020 v junij 2020. 7. Sodišče ugotavlja, da je tudi po pozivu z dne 3. 6. 2020 tožba zoper izpodbijano odločbo ostala nepopolna in nerazumljiva, ob tem ko je bila tožnica (ponovno) izrecno poučena, v čem so pomanjkljivosti tožbe, kako naj jih odpravi in do katerega datuma lahko to (še) stori. Iz tožničine vloge "Napoved upravnega spora - zadeva BPP 291/2018", vložene 30. 3. 2020, ki kljub dvema pozivoma v ničemer ni bila dopolnjena oziroma popravljena, namreč ne izhaja niti, da gre za tožbo v upravnem sporu, niti ni naveden toženec, in kar je bistveno, ni razloženo, zakaj tožnica toži, to je zaradi katerih nepravilnosti je po njenem mnenju izpodbijana odločba nezakonita oziroma nepravilna, in ni podan formalni tožbeni predlog (prvi odstavek 30. člena ZUS-1). Tožnik pa s tožbenimi navedbami postavlja okvir sodne presoje odločitve o njegovi pravici, obveznosti ali pravni koristi (drugi odstavek 2. člena ZUS-1), s tem ko pove, kaj je zanj sporno; s tem opredeli obseg želenega sodnega varstva z vsebinskega vidika1. S formalnega vidika je tožbeni predlog opredeljen s tožbenim zahtevkom (na odpravo upravnega akta ali njegovo spremembo, ali ugotovitev njegove nezakonitosti -33. člen ZUS-1).

8. Ker torej tožnica vloge - tožbe skladno s pozivom sodišča I U 455/2020-6 z dne 14. 4. 2020 v postavljenem roku ni popravila tako, da bi bila popolna in razumljiva, tega pa tudi do 15. 6. 2020, ko se je iztekel zakonsko določen, prekluzivni 30-dnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu (prvi odstavek 28. člena ZUS-1), ni storila niti ob ponovnem pozivu sodišča I U 455/2020-10 z dne 3. 6. 2020, je njena vloga (tožba), ki je bila od same vložitve nepopolna in nerazumljiva, ostala nepopolna in nerazumljiva tudi po pozivih sodišča k popravi. Zato jo je sodišče na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 s sklepom zavrglo. Tožnica je bila v pozivih sodišča izrecno opozorjena, da če v danih rokih ne bo odpravila zahtevanih pomanjkljivosti tožbe, da bo sodišče tožbo zavrglo.

9. Sodišče je sodno odločbo izdalo v postopku preizkusa popolnosti in razumljivosti tožbe (31. člen ZUS-1), zato je odločilo po predsednici senata.

1 Tako sklep Vrhovnega sodišča X Ips 298/2016 z dne 20. 9. 2017.