Jedro

Invalidska pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, izračunane na enak način kot se izračuna pokojninska osnova za odmero starostne pokojnine. Ker ima tožnik krajšo zavarovalno dobo, kot je obdobje, iz katerega se upoštevajo plače oziroma zavarovalne osnove za izračun pokojninske osnove za odmero starostne pokojnine, se mu invalidska pokojnina odmeri od pokojninske osnove, izračunane na podlagi plač oziroma zavarovalnih osnov, ki jih je zavarovanec prejel oziroma je bil na njihovi podlagi zavarovan v času trajanja zavarovanja, razen iz koledarskega leta, v katerem je uveljavljena pravica do invalidske pokojnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi št. ... z dne 1. 2. 2010 in št. ... z dne 26. 5. 2010, s katerima je tožena stranka dokončno odločila, da ima tožnik pravico do invalidske pokojnine v znesku 295,86 EUR na mesec od 28. 10. 2009 dalje. Zavrnilo je tudi zahtevek, da je tožena stranka tožniku dolžna ponovno odmeriti invalidsko pokojnino brez upoštevanja prispevkov za prostovoljno pokojninsko zavarovanje pri izračunu pokojninske osnove, že plačane prispevke pa vrniti v roku 15 dni. Sklenilo je, da tožnikovi stroški postopka bremenijo proračun.

Zoper sodbo se je, smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava, pritožil tožnik in navedel, da je tožena stranka pri odmeri pokojnine oziroma izračunu pokojninske osnove nepravilno upoštevala zanj veliko manj ugodne prispevke v obdobju, ko je bil prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje. Oškodovan je zaradi nepravilnih informacij zaposlenih pri toženi stranki, ki so ga za takšno vključitev v zavarovanje prepričevali. Prostovoljno se je vključil v zavarovanje na podlagi strokovnih mnenj delavcev tožene stranke, s tem v zvezi ne more prevzeti tveganja nižje pokojnine. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku ni bilo kršitev, na katere sodišče druge stopnje, na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 – ZArbit, 45/08, 111/08 – Odl. US, 121/08 – Skl. US, 57/09 – Odl. US, 12/10 – Odl. US, 50/10 – Odl. US in 107/10 – Odl. US), pazi po uradni dolžnosti.

Način odmere in upoštevanja tožnikovih plač oziroma vplačanih prispevkov pri izračunu pokojninske osnove se vidi iz listin, priloženih v upravnem spisu. Izpis pokojninske dobe in izračun pokojninske osnove za odmero pokojnine sta priloga prvostopenjske odločbe tožene stranke z dne 1. 2. 2010 in po navedbah v obrazložitvi sestavni del odločbe. Med strankama ni sporno, da je tožnik do dneva razvrstitve v I. kategorijo invalidnosti dopolnil 37 let starosti ter do prenehanja zavarovanja, s prišteto dobo, 28 let 7 mesecev in 28 dni pokojninske dobe. Na podlagi 50. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 112/06 – Odl. US, 114/06 – ZUTPG, 17/07, 5/08, 10/08 – ZVarDod, 73/08, 8/09, 53/09, 98/09 – ZIUZGK, 7/10, 27/10 – Odl. US, 38/10 – ZUKN, 56/10, 79/10 – ZPKDPIZ, 94/10 – ZIU, 3/11, 57/11, 94/11 – Odl. US, 105/11 – Odl. US, 61/10 – ZSVarPre, 40/11 – ZSVarPre-A in 110/11 – ZDIU12) je tožena stranka pravilno izračunala, da je skupaj odstotek za odmero invalidske pokojnine od pokojninske osnove 55,25 ter da je za tožnika ugodnejša odmera od najnižje pokojninske osnove po 48. členu ZPIZ-1. Pri ugotavljanju višine pokojnine je tožena stranka pravilno upoštevala plače ter plačane prispevke v obdobjih, ko je bil tožnik prostovoljno vključen v zavarovanje in v obdobjih, ko je prejemal plačo iz delovnega razmerja. Po 72. členu ZPIZ-1 se invalidska pokojnina odmeri od pokojninske osnove, izračunane na enak način kot pokojninska osnova za odmero starostne pokojnine. Ker ima tožnik krajšo zavarovalno dobo, kot je obdobje, iz katerega se po 39. in 40. členu ZPIZ-1 upoštevajo plače oziroma zavarovalne osnove za izračun pokojninske osnove za odmero starostne pokojnine, se mu invalidska pokojnina odmeri od pokojninske osnove, izračunane na podlagi plač oziroma zavarovalnih osnov, ki jih je zavarovanec prejel oziroma je bil na njihovi podlagi zavarovan v času trajanja zavarovanja, razen iz koledarskega leta, v katerem je uveljavljena pravica do invalidske pokojnine, v tožnikovem primeru so to plače iz leta 2009. Tožnik neutemeljeno trdi, da je bil oškodovan z napotki delavcev tožene stranke, da se vključi v prostovoljno zavarovanje. Na ta način je dosegel daljšo zavarovalno dobo, kar vpliva na odmerni odstotek invalidske pokojnine, glede na pokojninsko osnovo, ki jo v njegovem primeru predstavlja najnižja pokojninska osnova. Pravice iz obveznega zavarovanja so, če zakon ne določa drugače, po šestem odstavku 7. člena ZPIZ-1 sorazmerne zavarovančevi plači ali drugim dohodkom in vplačanim prispevkom. Osebe, ki so prostovoljno vključene v zavarovanje po drugem odstavku 210. člena ZPIZ-1, plačujejo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od osnove, ki jo prosto izberejo, vendar najmanj od zneska v višini 60 % povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova. Zakon ne daje podlage, da se obdobja, ko je bil tožnik prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje in si je sam izbral osnovo, od katere je plačeval prispevke, ne bi upoštevalo pri izračunu pokojninske osnove in s tem pri izračunu invalidske pokojnine.

Utemeljeno je prvostopenjsko sodišče zavrnilo zahtevek za vračilo plačanih prispevkov v času prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje. ZPIZ-1 ne določa pravne podlage za vračilo prispevkov v primeru prostovoljnega zavarovanja. V sistemu obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja noben predpis ni določal, da je dolžan nosilec zavarovanja v primeru neuveljavitve pravic ali uveljavljanja na drugačni podlagi, plačane prispevke vrniti. Višje delovno in socialno sodišče je že zavzelo stališče, da obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje temelji na načelih vzajemnosti in solidarnosti ter dokladnemu sistemu financiranja. To pomeni, da sistemska ureditev že načeloma ne omogoča vračanja prispevkov, ne glede na to, ali je pravico na podlagi plačila prispevkov kasneje mogoče uresničiti, ali ne in v kakšnem obsegu. Takšno stališče je Višje delovno in socialno sodišče že zavzelo v sodbah opr. št. Psp 274/2001 z dne 7. 3. 2003, Psp 244/2006 z dne 8. 3. 2007, potrjeni s sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 349/2007 z dne 23. 2. 2009 in Psp 198/2010 z dne 26. 5. 2010. Neutemeljeno pritožbo je sodišče druge stopnje na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo.