Jedro

Ker ima ZSDU podrobne določbe o oblikovanju sveta delavcev, o njegovi sestavi, opredelitvi mandatov, izvolitvi njegovih članov ter prenehanju članstva, vključno z varstvom volilne pravice ter o načinu njegovega dela, to pogojuje dosledno formalno presojo zakonitosti delovanja sveta delavcev.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlagateljev zahtevek na ugotovitev nezakonitosti sklica prve do tretje izredne seje sveta delavcev nasprotnega udeleženca z dne 18.10.2002 in 21.10.2002 ter zahtevek na odpravo na teh izrednih sejah sprejetih sklepov in vzpostavitev stanja, kakršno je bilo pred sprejemom navedenih sklepov. Pri tem je ugotovilo, da je prvo izredno sejo dne 18.10.2002 v skladu z veljavnim poslovnikom zakonito sklical predsednik ene od sindikalnih organizacij pri drugem nasprotnem udeležencu, ki je imela status reprezentativnega sindikata, ker izredne seje na zahtevo predsednika te sindikalne organizacije ni sklical predlagatelj, kot takratni predsednik sveta delavcev. Preostali dve izredni seji pa je zakonito sklical takratni namestnik predsednika sveta, ker seje ni bil pripravljen sklicati predlagatelj.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo predlagateljevo pritožbo in potrdilo odločbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje vlaga revizijo predlagatelj zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem prve in druge stopnje ter zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sta sodišči druge in prve stopnje neutemeljeno zaključili, da so bile dne 18.10.2002 pri drugem nasprotnem udeležencu razmere, ki so pogojevale sklic izredne seje sveta delavcev in da niso bili izpolnjeni pogoji, da bi lahko izredno sejo zakonito sklical eden od pooblaščenih predlagateljev oziroma pobudnikov sklica seje, saj je šlo le za neformalne pritiske na predlagatelja, da bi takšno sejo nelegalno sklical. Ponovno zanika reprezentativnost sindikata, katerega predsednik je sklical prvo izredno sejo. Iz teh razlogov naj bi obe sodišči zagrešili bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker prihaja izrek izpodbijane odločbe v nasprotje z obrazložitvijo in samim seboj in v nasprotje s predloženimi dokazi in izvedenim postopkom. Hkrati sta sodišči v zvezi s spornimi sklici izrednih sej zmotno uporabili materialno pravo, zlasti poslovnik za delo sveta delavcev.

Revizija je bila v skladu z 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo Ur. l. RS, št. 13/2003) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in obema nasprotnima udeležencema, ki sta nanjo odgovorila. V odgovoru zanikata obstoj revizijskih razlogov in predlagata zavrnitev revizije.

Revizija ni utemeljena.

V skladu s 371. členom ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem v skladu s 3. odstavkom 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. To pomeni, da je pri presoji izpodbijane odločbe revizijsko sodišče vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki so bile podlaga tudi za presojo sodišča druge stopnje.

Za odločitev v tej zadevi so bistvene ugotovitve sodišča prve stopnje, da se je predsednik sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije pri drugem nasprotnem udeležencu S. Z. pred sodiščem izkazal z odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve o priznanju reprezentativnosti tega sindikata na nivoju dejavnosti v Republiki Sloveniji. Navedeni je v imenu tega sindikata dne 18.10.2002 zahteval sklic prve izredne seje sveta delavcev, ker predlagatelj kot predsednik sveta delavcev, seje ni želel sklicati in je potem prvo izredno sejo v imenu navedenega sindikata sklical S. Z., ki je samo vodenje seje takoj prepustil namestniku predsednika D. K.. Drugo izredno sejo sveta delavcev dne 18.10.2002 in tretjo izredno sejo dne 21.10.2002 je sklical namestnik predsednika sveta delavcev, to je predlagatelja, D. K., ker "predlagatelj tudi v nadalje ni bil pripravljen sklicati svet delavcev".

Na tako ugotovljenih dejstvih je gradilo svojo odločitev tudi sodišče druge stopnje in je nanje vezano tudi revizijsko sodišče. Sodišče hkrati ugotavlja, da revizijske trditve o nasprotju v izreku in med izrekom izpodbijane odločbe in njenimi razlogi niso utemeljene, saj sta tako izrek odločbe sodišča druge stopnje kot odločbe sodišča prve stopnje, vsebinsko logična, obe odločbi pa vsebujeta tudi izreku ustrezne razloge. V reviziji sicer le smiselno zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP pred sodiščem druge in prve stopnje tako niso bile podane, drugih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pa revizija ne zatrjuje.

Glede materialnopravne presoje pred nižjimi sodišči ugotovljenih dejstev sodišče opozarja na opredelitev sveta delavcev in njegovega delovanja v Zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU - Ur. l. RS, št. 42/93 in 56/01), ki se kaže v podrobnih določbah o njegovem oblikovanju in sestavi ter opredelitvi mandatov (člen 8 do 18), v podrobnih določbah o izvolitvi njegovih članov in prenehanju članstva, vključno z varstvom volilne pravice (člen 19 do 54) in določbah o načinu njegovega dela (člen 55 do 68). Pri tem ZDSU sicer sam način sklicevanja sej, vprašanje sklepčnosti, način sprejemanja odločitev in nekatera druga vprašanja prepušča ureditvi v poslovniku posameznega sveta delavcev (člen 57). Prav tako je treba upoštevati da je tudi oblikovanje in način delovanja organov družb (uprave, nadzornega sveta), s katerimi svet delavcev pri svojem delovanju prihaja v stike (npr. imenovanje dela članov nadzornega sveta), v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD - Ur. l. RS, št. 30/93 - 45/01) podrobno formalno urejeno. Vse to pogojuje dosledno formalno presojo zakonitosti delovanja sveta delavcev.

Nasprotni udeleženec ima sprejet poslovnik za delo sveta delavcev (priloga A5 spisa), ki v skladu z določbami 57. člena ZSDU določno opredeljuje vlogo predsednika sveta in njegovega namestnika, kot tudi sklicevanje sej. Tako je v 7. členu poslovnika določeno, da predsednik sveta pripravlja, sklicuje in vodi seje sveta, predstavlja in zastopa svet ter je pooblaščeni odredbodajalec za izvajanje finančnega načrta sveta glede uporabe njegovih sredstev, v odsotnosti pa vse njegove funkcije opravlja namestnik predsednika sveta. V 14. členu poslovnika je določeno, da predsednik sklicuje seje sveta s pisnim vabilom praviloma vsaj pet dni pred sejo, izjemoma pa lahko tudi telefonično ali z neposrednim ustnim obveščanjem članov sveta, če temu ne nasprotuje več kot ena tretjina tako povabljenih članov. V skladu s 16. členom predsednik mora sklicati sejo sveta, če to zahteva uprava družba, nadzorni svet, delavski direktor, predstavnik delavcev v nadzornem svetu ali reprezentativni sindikat v družbi. Če predsednik ne skliče seje v skladu z zahtevo katerega od upravičenih predlagateljev, jo ima pravico sklicati predlagatelj.

Glede na ureditev v poslovniku in glede na pred sodiščem prve stopnje ugotovljena dejstva sodišče soglaša s pravnim zaključkom nižjih sodišč, da so bile sporne izredne seje sveta delavcev pri nasprotnem udeležencu sklicane zakonito. Ob dokazani reprezentativnosti Sindikata dejavnosti kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije z odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, je sodišče pravilno sklepalo, da ima sindikalna organizacija tega sindikata pri drugem nasprotnem udeležencu status reprezentativnosti, saj 1. odstavek 9. člena Zakona o reprezentativnosti sindikatov (ZRSin - Ur. l. RS, št. 13/93) izrecno določa, da je priznana reprezentativnost sindikata v organizaciji, ki je združen v zvezo ali konfederacijo sindikatov, ki je reprezentativna na območju države. Pravno nepomembne so revizijske navedbe, da je bil pri nasprotnem udeležencu bolj aktiven in številčnejši drug sindikat, saj je lahko v smislu določb 16. člena poslovnika zahteval sklic seje sveta delavcev katerikoli reprezentativni sindikat pri drugem nasprotnem udeležencu.

Določbe 16. člena poslovnika je razlagati tako, da lahko vsak upravičeni predlagatelj zahteva ali redni sklic seje sveta delavcev (s pismenimi vabili najmanj pet dni vnaprej) ali pa izredni oziroma takojšnji sklic seje sveta delavcev, s tem da je zakonitost takojšnjega sklica tudi v tem primeru pogojena s soglasjem vsaj dveh tretjin članov, oziroma nenasprotovanjem več kot ene tretjine članov sveta (2. odstavek 14. člena poslovnika). Glede na določbe poslovnika o možnosti takojšnjega sklica seje v končni fazi torej ne odloča predsednik sveta, temveč člani z dvotretjinsko večino. Ker se je prve izredne seje sveta delavcev nasprotnega udeleženca dne 18.10.2002 po ugotovitvah sodišča prve stopnje udeležilo dve tretjini članov sveta, ki takojšnjemu sklicu seje niso nasprotovali, je bil tudi s tega vidika takojšnji sklic (izredne) seje zakonit. Pri tem je pravna presoja dejanskih razmer pri drugem nasprotnem udeležencu spornega dne s strani sodišča pravno nepomembna, saj je bila presoja pogojev za takojšnji (izredni) sklic seje v celoti prepuščena formalnemu predlagatelju sklica in predsedniku sveta, končno pa samim članom sveta z dvotretjinsko odločitvijo oziroma več kot enotretjinskim nasprotovanjem, ki ni bilo izkazano in je sodišče na takšno odločitev vezano.

Ob ugotovitvi, da na zahtevo enega od upravičenih predlagateljev oziroma pobudnikov sklica seje sveta predlagatelj kot predsednik sveta ni hotel sklicati takojšnje seje sveta, sodišče soglaša, da je bila prva izredna seja sveta delavcev nasprotnega udeleženca dne 18.10.2002 zakonito sklicana v skladu z poslovnikom s strani S. Z. kot predstavnika upravičenega predlagatelja sklica seje. Naslednji dve izredni seji, ki sta bili tudi sicer vsebinsko povezani s prvo izredno sejo, pa je po pooblastilu predsednika sindikata, sklicatelja 1. seje, zakonito sklical namestnik predsednika sveta, ker tudi teh sej predlagatelj, kot predsednik sveta delavcev, ni bil pripravljen sklicati.

Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče v skladu z določbami 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.