Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Okoliščina, da se postopek nanaša na stavbo, v kateri posluje sodišče, ki je sicer po zakonu stvarno in krajevno pristojno za odločitev o ugovoru, je po mnenju vrhovnega sodišča mogoče subsumirati pod pravni standard "drugih tehtnih razlogov" iz 67. člena ZPP.
Za odločitev o ugovoru predlagateljice zoper sklep Okrajnega sodišča v A., opr. št. Dn. št. 4270/2006 z dne 19.11.2007 se določi Okrajno sodišče B.
Občina A. je pri stvarno in krajevno pristojnem Okrajnem sodišču A. vložila predlog za vknjižbo lastninske pravice pri parc. št. 306/5, vpisani v vl. št. 1077 k.o. ... v svojo korist. Zemljiškoknjižno sodišče je s sklepom, navedenim v izreku, njen predlog zavrnilo. Predlagateljica je zoper zavrnilni sklep pravočasno ugovarjala, hkrati pa je predlagala, naj o ugovoru odloči drugo stvarno pristojno sodišče, predlog pa je utemeljila z argumentom, da nepremičnino, glede katere je bil vložen zemljiškoknjižni predlog, v naravi predstavlja stavbo, v kateri posluje stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče A. Za odločitev o ugovoru predlagateljice zoper sklep Okrajnega sodišča A. z dne 29.11.2007, opr. št. Dn. št. 4270/2006 se določi Okrajno sodišče B. Ugovorno trditev predlagateljice, da nepremičnino, na katero se nanaša predlagana vknjižba, v naravi predstavlja stavba Okrajnega sodišča A., je to sodišče potrdilo. Pojasnilo je še, da je lastninska pravica na tej stavbi sporna in da o tem teče pred Okrožnim sodiščem C. pravda med Občino A. in državo. Okoliščina, da se postopek nanaša na stavbo, v kateri posluje sodišče, ki je sicer po zakonu stvarno in krajevno pristojno za odločitev o ugovoru, je po mnenju vrhovnega sodišča mogoče subsumirati pod pravni standard "drugih tehtnih razlogov" iz 67. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP), ki zaradi zagotovitve ustavne pravice do nepristranskega sojenja (izjemoma) dopušča delegacijo pristojnosti; ne nanaša se zgolj na posamezne sodnike, zato nepristranskosti sojenja, ki mora biti jasno razvidna tudi navzven, ni mogoče zagotoviti z drugimi procesnimi instituti, na primer z izločitvijo sodnika. Vrhovno sodišče je zato predlogu ugodilo in odločilo, kot je navedeno v izreku sklepa.