Jedro

Po ustaljenem stališču sodne prakse Vrhovnega sodišča je z obveznim zavarovanjem krita škoda, ki nastane pri uporabi traktorja kot prevoznega sredstva, ne pa tudi škoda, ki nastane pri uporabi traktorja kot delovnega stroja oziroma pogonskega sredstva.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo odškodnine v višini 1.300.000 SIT z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, v presežku pa tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je, da je toženka dolžna tožnici povrniti del stroškov postopka, sorazmeren uspehu v pravdi.

2. Sodišče druge stopnje je toženkini pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v ugodenem delu zavrnilo in tožnici naložilo plačilo toženkinih stroškov postopka. Tožničino pritožbo je zavrnilo. Zavzelo je stališče, da so z obveznim zavarovanjem avtomobilske odgovornosti krite škode, ki se redno, normalno in praviloma dogajajo z uporabo motornega vozila na določen način v dani življenjski situaciji in na javnih površinah oz. v javnem prometu. Ker je v obravnavanem primeru traktor deloval kot delovni pripomoček na nejavni površini in ne kot vozilo v javnem prometu, škoda, ki je nastala tožnici, ni krita z obveznim zavarovanjem.

3. Tožnica v reviziji uveljavlja razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, da je škoda, ki je nastala tožnici, krita z obveznim zavarovanjem avtomobilske odgovornosti. Meni, da je oženje odgovornosti iz avtomobilskega zavarovanja, ki izhaja iz stališča sodišča druge stopnje, nedopustno. Razviti svet teži k širjenju objektivne odgovornosti. Poleg tega iz Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (Uradni list RS, št. 70/94 in 67/2002 – v nadaljevanju ZOZP) izhaja, da so z obveznim zavarovanjem krite škode, ki se redno, normalno ali praviloma dogajajo z uporabo motornega vozila na določen način v dani življenjski situaciji. Da so krite le škode, do katerih pride na javnih površinah oziroma v javnem prometu (kakršno je stališče izpodbijane sodbe), ne izhaja niti iz ZOZP niti iz komentarja tega zakona. Sledeč taki razlagi zavarovanje odgovornosti za traktor sploh ne bi bilo smiselno. Vsaj 95 % njegove uporabe je namreč namenjene za delo na polju, v gozdu in za druga opravila, ko se nanj priklopi priključek. Poleg tega je sodišče druge stopnje spregledalo določbe splošnih pogojev, ki veljajo za obravnavani primer, po katerih je krita škoda, do katere je prišlo pri uporabi in posesti vozila. S tem je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka.

4. Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Trditve o tem, da je sodišče spregledalo besedilo splošnih pogojev, veljavnih v obravnavani zadevi, bi mogle utemeljevati očitek zmotne uporabe materialnega prava, ne pa procesne kršitve. Ker tožnica bistvene kršitve določb postopka z ničimer drugim ne utemelji, se sodišče v presojo o utemeljenosti tega razloga ni spuščalo (371. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/07 – UPB3 – v nadaljevanju ZPP).

7. Očitek zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen. Iz dejanskih ugotovitev izpodbijanih sodb izhaja, da se je tožnica poškodovala, ko je vanjo iz stroja za žaganje, priklopljenega na traktor s prižganim motorjem, priletel del polena. Tožnica se je torej poškodovala, ko je traktor, tj. zavarovano vozilo, opravljalo delovno funkcijo, funkcijo pogonskega sredstva.

8. Po ustaljenem stališču sodne prakse Vrhovnega sodišča je z obveznim zavarovanjem krita škoda, ki nastane pri uporabi traktorja kot prevoznega sredstva, ne pa tudi škoda, ki nastane pri uporabi traktorja kot delovnega stroja oziroma pogonskega sredstva. Revidentka ima prav, da za presojo o tem, ali je določena škoda krita z obveznim zavarovanjem ali ne, ni odločilno, ali je nastala na javni površini. Niti v ZOZP niti v splošnih pogojih pa nima opore njeno stališče, da so z obveznim zavarovanjem krite vse škode, ki nastanejo pri uporabi traktorja. Taka razlaga bi šla prek namena zakonodajalca. Iz samega naslova zakona, njegovih uvodnih določb in določb tretjega poglavja namreč jasno izhaja, da ureja obvezno zavarovanje imetnikove odgovornosti za škode v prometu. Z obveznim zavarovanjem je tako krita škoda, do katere je prišlo v prometu, z uporabo vozila kot prevoznega sredstva, sem pa ne sodi škoda, ki je nastala pri uporabi traktorja kot pogonskega sredstva.(1)

9. Neutemeljene so tudi revizijske navedbe, ki uveljavljajo drugačno razlago Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO-03). Splošni pogoji zgolj konkretizirajo določbe ZOZP in uporabljajo enake pojme kot zakon. Tudi za njihovo razlago je zato odločilen v prejšnji točki opisan namen zakona. Da bi pogodbeni stranki razširili kritje na škode, ki izvirajo iz delovanja traktorja kot pogonskega (delovnega) sredstva, pa iz Splošnih pogojev ne izhaja.

10. Po ugotovitvi, da revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP). Odločitev o tožničinih stroških postopka je vsebovana v odločitvi o reviziji (prvi odstavek 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Prim. odločbe II Ips 134/2000 z dne 7. 9. 2000, II Ips 20/2005 z dne 12. 10. 2006, II Ips 408/2005 z dne 16. 5. 2007, II Ips 247/2006 z dne 14. 2. 2008 in II Ips 721/2009 z dne 3. 12. 2009.