Jedro

Zagotovljen mora biti sodni nadzor nad zakonitostjo vseh upravnih aktov, torej tudi dovoljenj o izvedbi javne prireditve v upravnem sporu na podlagi 2. člena ZUS-1.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrglo tožnikovo tožbo, s katero je ta s primarnim zahtevkom uveljavljal sodno varstvo zaradi odprave odločbe Upravne enote Kranj z dne 27. 7. 2009, in s podrejenim zahtevkom sodno varstvo zaradi posega v človekove pravice. Upravna enota Kranj je s svojo odločbo „dovolila Zavodu za turizem A. prirediti javno prireditev A. v času od vključno ... do ... Tožena stranka je s svojo odločbo z dne 21. 8. 2009 zavrnila tožnikovo pritožbo zoper navedeno odločbo prvostopenjskega upravnega organa.

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za presojo zakonitosti odločbe o dovolitvi javne prireditve. Pri tem se sodišče prve stopnje sklicuje na dosedanjo sodno prakso upravnega in Vrhovnega sodišča. Po presoji sodišča prve stopnje ni mogoče hkrati zahtevati odprave odločbe v rednem sporu in še sodno varstvo po 4. členu ZUS-1, saj se ta dva tožbena zahtevka, glede na subsidiarnost sodnega varstva po 4. členu ZUS-1, izključujeta.

3. Tožnik v pritožbi uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje tožnikovo tožbo, s katero je hkrati uveljavljal odpravo navedenega upravnega akta prvostopenjskega upravnega organa o dovolitvi javne prireditve in varstvo ustavnih pravic po prvem odstavku 4. člena ZUS-1, z izpodbijanim sklepom zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo. Ker je bila javna prireditev A., ki se je odvijala v času od ... do ..., končana še pred vložitvijo tožbe (3. 10. 2010), si tožnik v zvezi s postopkom javne prireditve po presoji sodišča prve stopnje ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.

7. V identičnih zadevah (I Up 157/2009, I Up 190/2009 in I Up 247/2009) je v postopkih odločanja o pobudi in ustavnih pritožbah istega tožnika Ustavno sodišče Republike Slovenije s svojo odločbo, št. U-I-181/09-15, Up-860/09-14, Up-222/10-14 z dne 10. 11. 2011, ugotovilo, da mora biti zagotovljen sodni nadzor nad zakonitostjo vseh upravnih aktov, torej tudi dovoljenj o izvedbi javne prireditve v upravnem sporu na podlagi 2. člena ZUS-1. Ker v času odločanja veljavna zakonska ureditev v ZUS-1 tožniku ne daje na razpolago nobenega tožbenega zahtevka, da bi v upravnem sporu lahko dosegel sodno presojo zakonitosti nad izdanim dovoljenjem za javno prireditev, je Ustavno sodišče z navedeno odločbo odločilo, da je ZUS-1 v neskladju z ustavo. Državni zbor Republike Slovenije mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Do odprave ugotovljenega neskladja lahko tožnik s tožbo zahteva tudi ugotovitev, da je bil v svojih pravicah ali pravnih koristih prizadet z nezakonitim upravnim aktom (ugotovitvena tožba) pod pogoji in iz razlogov, ki jih določa zakon za vložitev tožbe, s katero se zahteva odprava upravnega akta (izpodbojna tožba), če izkaže pravno korist. 8. Glede na navedeno odločbo Ustavnega sodišča je Vrhovno sodišče izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi razveljavilo in mu zadevo vrnilo, da opravi nov postopek. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odločiti o tožnikovi tožbi v skladu z napotki Ustavnega sodišča v navedeni odločbi z dne 10. 11. 2011. 9. Vrhovno sodišče še pripominja, da je obrazložitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ki se nanaša na zavrženje dela tožbenega zahtevka, ki ga je tožnik hkrati vložil zaradi varstva ustavnih pravic, pravilna. Odločanje v upravnem sporu na podlagi prvega odstavka 4. člena ZUS-1 je namreč dopustno samo, če tožniku ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Vendar to ni vplivalo na odločitev Vrhovnega sodišča, saj je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe v nasprotju s citirano odločbo Ustavnega sodišča. 10. Vrhovno sodišče je zaradi navedenega pritožbi ugodilo, saj je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbo 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, kar je vplivalo na zakonitost izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 75. člena ZUS-1). Vrhovno sodišče je zato na podlagi 77. člena ZUS-1 v zvezi z 82. členom ZUS-1 odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.