Jedro

Pravilna je ugotovitev sodišča, da so bili pri ugotavljanju materialnega stanja v predsodnem postopku upoštevani pravilni periodični dohodki in prejemki družine v obdobju treh koledarskih mesecih pred mesecem vložitve vloge, zato gre za pravilno upoštevanje premoženja družine. Tudi po pritožbeni oceni je bila pravilno ugotovljena višina minimalnega dohodka za družino in pravilno določena višina denarne socialne pomoči kot razlika med zneskom minimalnega dohodka družine in lastnim dohodkom družine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroške pritožbe krije tožeča stranka sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe toženca MDDSZ št. ... z dne 3. 10. 2022 ter da se odločba Centra za socialno delo A. in B. št. ... z dne 6. 7. 2022 spremeni tako, da je tožnica upravičena do denarne socialne pomoči v višini 531,58 EUR za čas od 1. 7. 2022 do 31. 12. 2022 in da je toženec neizplačano razliko denarne socialne pomoči tožnici dolžan plačati v roku 15 dni, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega posameznega zneska dalje do plačila, na odpravo odločbe toženca MDDSZ št. ... z dne 17. 4. 2023, da se odločba CSD A. in B. št. ... z dne 11. 1. 2023 spremeni tako, da je tožnica upravičena do denarne socialne pomoči v višini 531,51 EUR za čas od 1. 1. 2023 do 31. 3. 2023 in da je toženec neizplačano razliko denarne socialne pomoči tožnici dolžan plačati v roku 15 dni, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega posameznega zneska dalje do plačila in da se odpravi odločba toženca MDDSZ št. ... z dne 29. 8. 2023 ter da se spremeni odločba CSD A. in B. št. ... z dne 3. 4. 2023 tako, da je tožnica upravičena do denarne socialne pomoči v višini 586,33 EUR za čas od 1. 4. 2023 do 30. 9. 2023 in da je toženec neizplačano razliko denarne socialne pomoči dolžan tožnici plačati v roku 15 dni, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega posameznega zneska dalje do plačila. Hkrati je odločilo, da stroški zastopanja tožnice bremenijo proračun Republike Slovenije.

2. Zoper takšno sodbo se po pooblaščencu pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter sodbo spremeni tako, da zahtevku tožnice v celoti ugodi, tožencu pa v plačilo naloži tudi stroške pritožbenega postopka. Napačno je stališče sodišča, da je toženec pri določitvi višine socialne denarne pomoči pravilno upošteval lastne dohodke in od ugotovljenega dohodka pravilno odštel celotni znesek. Stališče sodišča, da se minimalni dohodek, kot je določen za vsakega posameznega člana družine lahko znižuje pod znesek tega minimalnega dohodka, oziroma da se s prejetimi zneski preživnine lahko zmanjšuje socialno varnost matere in s tem celotne družine, je materialnopravno napačno. Skladno z določbo 2. odstavka 4. člena ZSVarPre se šteje, da je posamezniku preživetje omogočeno, če se mu zagotovljeni dohodki najmanj v višini minimalnega dohodka. Po določbi 26. člena ZSVarPre se višina minimalnega dohodka, ki omogoča preživetje, določa za vsakega člana posebej. Osnovni znesek minimalnega dohodka je v času izdaje odločb z dne 6. 7. 2022 in 1. 1. 2023 znašal 421,89 EUR, v času izdaje odločbe z dne 3. 4. 2023 pa 465,34 EUR. Višina minimalnega dohodka po prvih dveh odločbah je za tožnico znašala 531,58 EUR, za vsakega otroka 248,92 EUR, po zadnji pa za tožnico 586,33 EUR za vsakega otroka pa 274,55 EUR. Da je skladno z določbo 3. odstavka 30. člena ZSVarPre višina denarne socialne pomoči lahko manjša od seštevka denarnih socialnih pomoči posameznim upravičencem (2. odstavek 30. člena ZSVarPre), nasprotuje namenu ZSVarPre, ki je v zagotavljanju materialne varnosti posameznika. Določbe ZSVarPre je potrebno razlagati tako, da se prihodek vsakega posameznega upravičenega družinskega člana lahko zmanjša le kot razlika med minimalnim dohodkom, ki pripada posameznemu upravičencu in njegovim lastnim dohodkom (2. odstavek 30. člena ZSVarPre). Nobene logike ni, da bi se na račun sredstev namenjenih izključno pokrivanju potreb otroka, zmanjševala socialna varnost celotne družine. Sedanja ureditev je posledica razveljavitve prej veljavnega 27. člena ZSV, ki je določal, da se v lastni dohodek všteva celotna preživnina otrok. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-73/2015 zapisalo, da upoštevanje otrokove preživnine pri odločanju o denarni pomoči družini samo po sebi ni v neskladju z ustavo, vendar je izrecno opozorilo, da je le del preživnine namenjen zadovoljevanju skupnih potreb celotne družine. Zato je prejeto preživnino zgolj v tem delu dovoljeno upoštevati pri odmerjanju denarne socialne pomoči. Prihodkov v delu, v katerem so namenjeni zadovoljevanju potreb otrok ni dovoljeno upoštevati pri odmerjanju denarne socialne pomoči celotne družine. Ob ugotovitvi neskladnosti ureditve z ustavo je bil zakonodajalcu prepuščena ocena, kolikšen del preživnine naj se upošteva pri odmerjanju denarne socialne pomoči oziroma sprejme ureditev, po kateri se otroka, čigar preživnina dosega oziroma presega minimalni dohodek in so mu s tem zagotovljena sredstva za preživetje, sploh ne šteje med družinske člane po posameznem zakonu. Omejitev upoštevanja prejemkov iz naslova preživnine, nadomestila preživnine in otroškega dodatka do višine minimalnega dohodka vsakega otroka izhaja iz 3. odstavka 17. člena ZSVarPre, saj je na nezmožnost plačevanja preživnine potrebno dokazati le do višine minimalnega dohodka posameznika, ne pa družine. Upoštevanje prihodkov iz naslova preživnine in nadomestila preživnine se že na prvi pogled bistveno razlikuje od upoštevanja drugih dohodkov iz 1. odstavka 12. člena ZUPJS. Za vse ostale prihodke ni določena nobena omejitev in se upoštevajo v celoti. To izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča, saj je treba pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevati vse dohodke in prejemke, razen tistih, ki so dodeljeni za poseben namen, ali so namenjeni kritju posebnih potreb (preživnina in nadomestilo preživnine). Zakonodajalec je zato določil, da se v dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja upošteva tudi preživnina otrok, vendar le do višine minimalnega dohodka, ne pa v celoti, ki jim pripada po ZSVarPre, to je do meje osnovnega preživetja otroka in ne družine. Le s tako opredeljeno višino preživnine, ki se upošteva pri ugotavljanju položaja vlagatelja in njegove družine, so upoštevane zahteve, ki jih je Ustavno sodišče za ustavno skladno upoštevanje preživnine otrok pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči družini opredelilo v odločbi št. U-I-116/03. Preživnina, nadomestilo preživnine in ostali prejemki, prejeti na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov otrok se lahko vštevajo le do višine minimalnega dohodka, ki bi pripadal posameznemu otroku, če ne bi imel drugih dohodkov. Z upoštevanjem prejete preživnine in otroškega dodatka, ki niso namenjeni preživljanju matere, temveč le delno namenjeni zadovoljevanju skupnih potreb celotne družine, je toženec zmanjšal sredstva za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb matere. Takšna razlaga določb ZSVarPre ni skladna z namenom zagotavljanja socialne varnosti posameznika in pomeni kršitev pravice do socialne varnosti ter kršitev pravice do otroške preživnine in s tem varovanje pravic in koristi otrok. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah pritožbenih razlogov in po 2. odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 v nadaljevanju s spremembami; ZPP) ter pazilo na pravilno uporabo materialnega prava. Sodba je izdana na podlagi pravilno ugotovljenih dejstev in ob pravilni uporabi materialnega prava. Pritožba ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.

5. V pritožbeni obravnavi ostaja sporna višina dodeljene denarne socialne pomoči, zaradi zatrjevane zmotne uporabe materialnega prava.

6. V tem sporu gre za izpodbojne tožbe zoper dokončne odločbe z dne 3. 10. 2022, 17. 4. 2023 in 29. 8. 2023 v zvezi z njihovimi prvostopenjskimi odločbami, povzetimi v 1. točki obrazložitve te sodbe, s katerimi so bile priznane denarne socialne pomoči tožničini družini, plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje in razlika do polne vrednosti zdravstvenih storitev od 1. 7. 2022 do 30. 9. 2023. 7. Sodišče se je povsem ustrezno v 8. do 10. točki opredelilo do izračunov denarne socialne pomoči.1 Posamezne zneske, ki so predstavljali elemente pri izračunu denarne socialne pomoči tožnica ni prerekala.

8. Merila za določitev višine minimalnega dohodka vlagatelja in posameznega družinskega člana v razmerju do osnovnega zneska, ki omogoča preživetje samske osebe ali njene družine sedaj ureja 26. člen ZSVarPre. Za samsko osebo se osnovni znesek minimalnega dohodka iz 8. člena ZSVarPre poveča s ponderjem 1,26 za otroka, ki ga je oseba dolžna preživljati pa z 0,59. Denarna socialna pomoč je bila v skladu s 30. členom ZSVarPre pravilno odmerjena kot razlika med seštevkom minimalnih dohodkov, ki pripadajo družinskim članom in lastnim dohodkom družine.

9. Pravilna je ugotovitev sodišča v 11. točki obrazložitev, da so bili pri ugotavljanju materialnega stanja v predsodnem postopku upoštevani pravilni periodični dohodki in prejemki družine v obdobju treh koledarskih mesecih pred mesecem vložitve vloge, zato gre za pravilno upoštevanje premoženja družine. Tudi po pritožbeni oceni je bila pravilno ugotovljena višina minimalnega dohodka za družino in pravilno določena višina denarne socialne pomoči kot razlika med zneskom minimalnega dohodka družine in lastnim dohodkom družine. Sodišče se je v 12. do 13. točki tudi pravilno opredelilo do načina izračuna višine dodeljene denarne socialne pomoči in zaključka, da je ob upoštevanju minimalnega dohodka za družino, skladno z določbo 8. točke 1. odstavka 12. člena ZUPJS pravilno odštet znesek prejetih preživnin, nadomestila preživnin in otroškega dodatka, posledično zaradi česar je pravilna višina denarne socialne pomoči. 10. Neutemeljen mora ostati pritožbeni očitek v smeri predhodno citiranih ustavnih odločb, s katerim skuša tožnica dokazati nepravilnost pri ugotavljanju minimalnega dohodka družine. Že Ustavno sodišče, kar je sodišče pravilno izpostavilo v 14. točki obrazložitve, je v citirani odločbi U-I-73/15 z dne 7. 7. 2016 ugotovilo, da je izpodbijana ureditev po 4. točki prvega odstavka 12. člena ZUPJS ustrezna, ker temelji na načelu, da je potrebno upoštevati vse dohodke in prejemke, razen tistih, ki so dodeljeni za poseben namen ali so namenjeni kritju posebnih potreb. Slednje je mogoče zagovarjati predvsem zaradi posebne narave denarne socialne pomoči iz sistema socialne varnosti. Ključna značilnost pravic iz sistema socialnega varstva,2 kar je bilo že večkrat izpostavljeno tudi v sodni praksi, je njihova subsidiarnost. Izčrpanost vseh možnosti zagotavljanja preživetja z lastnimi močmi s strani posameznika in družine pogojuje uveljavitev pravic iz nadrejenega sistema socialnega varstva.3

11. Neutemeljen je pritožbeni očitek o neustavnosti zakonodajalčeve ocene kolikšen del preživnine se lahko upošteva pri odmeri denarne socialne pomoči in sklicevanje na odločbo USRS U-I-116/03 z dne 9. 2. 2006. Ustavno sodišče se je namreč že v 31. točki citirane odločbe U-I-73/15 z dne 7. 7. 2016, opredelilo o ustreznosti vštevanja dela preživnine otroka, kar je zakonodajalec uredil po razveljavitvi 27. člena ZSV4, ki je bila predmet odločbe U-I-116/03 z dne 9. 2. 2006. Preživnina v spornem določilu ZSV namreč ni bila navedena izrecno kot dohodek, ki se upošteva v lastni dohodek. Ker je zakonodajalec štel, da se del preživnine uporabi za preživljanje drugih družinskih članov, je po ustavni presoji iz tega razloga ureditev iz 27. člena ZSV neustavno posegla v pravico otroka do preživnine. Zato je Ustavno sodišče v citirani ustavni odločbi zakonodajalcu prepustilo, da oceni kolikšen del preživnine je namenjen zadovoljevanju skupnih potreb družine in jo samo v tem delu upošteva pri odmeri denarne socialne pomoči. 12. Kot je bilo predhodno obrazloženo, je po razveljavitvi 27. člena ZSV, zakonodajalec upoštevni del preživnine otroka opredelil v višini minimalnega dohodka, ki predstavlja tisti del preživnine, ki je namenjen pokrivanju stroškov potreb družine. Ker se zagotavljajo le skupaj, je tudi po presoji Ustavnega sodišča5 lahko upošteven pri ugotavljanju dohodka družine, ki se ji bo pravica iz javnih sredstev priznala.6 Ustavno sodišče je ugotovilo, da do posega v pravico otroka do preživnine, ki mu pripada na podlagi 1. odstavka 54. člena Ustave RS z izpodbijano ureditvijo ni prišlo. Opozorilo je, da je dolžnost preživljanja otrok v prvi vrsti dolžnost staršev, dolžnost države, da staršem pri tem pomaga iz javnih sredstev pa nastopi šele, ko starši, kljub temu, da so storili vse kar je v njihovi moči, svoje dolžnosti ne morejo izpolniti.

13. Upoštevajoč obrazloženo ni prišlo do nepravilne uporabe materialnega prava. Določil ZSVarPre ni mogoče razlagati na način kot se zavzema pritožba. Tudi pritožbeno sodišče je v zadevi Psp 44/2023 izpostavilo, da je bilo z odločbo U-I-73/15 z dne 7. 7. 2016 ugotovljeno, da 4. točka 1. odstavka 12. člena ZUPJS ni v neskladju z Ustavo. Po ustavno sodni presoji takšna zakonska ureditev ni niti v neskladju s 3. odstavkom 53. člena, niti 56. členom Ustave RS.

14. Na podlagi 353. člena ZPP je bilo potrebno pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

15. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da tožnica sama nosi stroške pritožbe.

1 Za obdobje od 1. 7. 2022 do 31. 12. 2022 je bila priznana denarna socialna pomoč kot razlika med minimalnim dohodkom in lastnim dohodkom družine v višini 438,80 EUR mesečno (minimalni dohodek za družino je znašal 2,44 osnovnega zneska minimalnega dohodka, kar je 1.029,41 EUR mesečno, lastni dohodek družine je znašal 590,61 EUR, kamor je bilo všteto izplačilo iz naslova nadomestila preživnine, preživnina prejeta na podlagi izvršilnega pravnega naslova in otroški dodatek). Za obdobje od 1. 1. 2022 do 31. 3. 2023 je bila priznana denarna socialna pomoč kot razlika med minimalnim dohodkom in lastnim dohodkom družine v višini 421,34 EUR mesečno (minimalni dohodek za družino v višini 1.029,41 EUR mesečno, ob lastnem dohodku družine, ki je znašal 608,07 EUR, kamor je bil vštet letni dohodek, izplačilo iz naslova nadomestila preživnine, prejete na podlagi izvršilnega pravnega naslova in otroškega dodatka) ter za obdobje od 1. 4. 2023 do 30. 9. 2023 je denarna socialna pomoč kot razlika med minimalnim dohodkom družine in lastnim dohodkom družine znašala 485,70 EUR. Višina minimalnega dohodka za družino je bila 1.135,43 EUR mesečno, lastni dohodek družine je znašal 649,73 EUR (upoštevajoč letni dohodek, izplačilo iz naslova nadomestila preživnin ter preživnine prejete na podlagi izvršilnega naslova in otroškega dodatka). 2 Tudi sistem socialnih pomoči. 3 Sistem socialne pomoči je zadnja varovalna mreža širšega sistema socialne varnosti, ki omogoči človeku dostojanstvo vredno premoženje (pravice iz sistema socialnega varstva sodijo po ustavno sodni presoji v okvir pravice do socialne varnosti iz 1. odstavka 50. člena Ustave RS v povezavi z 2. členom Ustave, kjer gre za zagotavljanje tako imenovanega življenjskega minimuma za preživetje posamezniku, ki je v socialni ali ekonomski stiski in potrebuje pomoč). 4 Ki je določal, da se v lastni dohodek všteva celotna preživnina otrok. 5 Odločba št. U-I-115/03 z dne 9. 2. 2006. 6 Zakonodajalec je del preživnine, ki je namenjen zadovoljevanju skupnih potreb družine opredelil s pomočjo minimalnega dohodka, ki po vsebini opredeljuje višino sredstev, ki zadošča za pokritje minimalnih življenjskih potreb za preživetje, zato je ravnal v okviru svoje proste presoje.