Jedro

V kolikor je v sistemizaciji delovnih mest tožene stranke za delovno mesto hišnika kot poseben pogoj predpisan izpit iz varnosti pri delu in protipožarni varnosti, je postopek izbire kandidata nezakonit, če tožena stranka tega pogoja pri odločanju ni upoštevala. V kolikor pa ta pogoj v splošnem aktu ni predpisan ter ga je Zavod za zaposlovanje v svoji objavi dejansko objavil mimo zahtev tožene stranke in tudi v nasprotju s splošnim aktom tožene stranke, tožnik ne more uspešno uveljavljati, da je tožena stranka ta pogoj dolžna upoštevati.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov zahtevek za ugotovitev nezakonitosti sklepa tožene stranke opr. št. 2002/99 z dne 20.9.1999 o izbiri kandidata za delovno mesto hišnika v zvezi s sklepom sveta tožene stranke opr. št. 2370/99 z dne 28.10.1999. Zavrnilo je tudi zahtevek, da se toženi stranki naloži, da ponovi razpis za delovno mesto hišnika pod istimi pogoji, kot jih je vsebovala prijava potrebe po delovnem mestu z dne 19.8.1999 (1. tč. izreka izpodbijane sodbe). Tožniku je naložilo, da toženi stranki povrne stroške postopka v višini 1.875,00 SIT, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 22.3.2000 dalje do plačila (2. tč. izreka sodbe). Zoper takšno sodbo se iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožuje tožnik. Navaja, da je za postopek izbira kandidata za določeno delovno mesto merodajna javna objava oz. razpis, zato ni pomembno, kaj je tožena stranka navedla v svoji prijavi potrebe po delovnem mestu, temveč kaj je bilo objavljeno na Zavodu za zaposlovanje, Območna enota Ljubljana, saj so se kandidati na podlagi te objave prijavljali na razpis. Tožena stranka Zavoda za zaposlovanje ni opozorila na morebitno napako pri objavi potrebe po delovnem mestu, zato je potrebno šteti, da je z vsebino objave soglašala. Tožena stranka je bila zato dolžna izbiro opraviti na osnovi javno objavljenih pogojev, kar pomeni, da v nobenem primeru ne bi smela izbrati kandidata S., ki je predložil potrdilo o opravljenem preverjanju znanja iz varstva pri delu in požarne varnosti, ki pa zaradi poteka časa ni bilo več veljavno. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo navedla, da je bilo dejansko stanje med pravdnima strankama nesporno, zato je nerazumljivo, da tožnik sedaj uveljavlja ta pritožbeni razlog. Na glavni obravnavi naj bi bilo nesporno, da tožena stranka v prijavi za prosto delovno mesto posebnega pogoja izpita iz varnosti pri delu ni navedla, kar je razvidno tudi iz same listine. Tožena stranka ni vedela za drugačno objavo na Zavodu za zaposlovanje, zato nanjo tudi ni mogla reagirati in tudi ne more odgovarjati za posledice, ki ne izvirajo iz njenega ravnanja. Izbira pogojev je v avtonomiji delodajalca, ne pa države, zato je jasno, da je delodajalec pri izbiri kandidatov vezan le na lastne pogoje. Sicer pa tožnik sam ni izpolnjeval pogojev glede izobrazbe, zato je bila odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Pritožba je utemeljena. V skladu z drugim odstavkom 350. čl. zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99) je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenega razloga, ki ga tožnik uveljavlja v pritožbi, po uradni dolžnosti pa je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. tč. drugega odstavka 339. čl. ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje sicer ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, da pa ni popolno ugotovilo dejanskega stanja oz. da ni pravilno uporabilo materialnega prava. Zakonitost postopka izbire kandidata je namreč odvisna tudi od tega, ali je poseben pogoj za zasedbo delovnega mesta, na katerega se sklicuje tožnik, v resnici predpisan za delovno mesto hišnika. V kolikor je v sistemizaciji delovnih mest tožene stranke za delovno mesto hišnika kot poseben pogoj predpisan izpit iz varnosti pri delu in protipožarni varnosti, potem je postopek izbire kandidata nezakonit, če tožena stranka tega pogoja pri odločanju ni upoštevala. V kolikor pa ta pogoj v splošnem aktu ni predpisan ter ga je Zavod za zaposlovanje v svoji objavi dejansko objavil mimo zahtev tožene stranke in tudi v nasprotju s splošnim aktom tožene stranke, potem tožnik ne more uspešno uveljavljati, da je tožena stranka ta pogoj dolžna upoštevati, zgolj zaradi tega, ker je bil objavljen na Zavodu za zaposlovanje. Pri tem tudi ne bi bilo odveč preveriti, kakšna je bila prejšnja objava tega delovnega mesta, saj je iz spisa razvidno, da je šlo pri sporni izbiri kandidata za ponovljeni postopek. Seveda pa bo prvostopenjsko sodišče ta dokaz lahko izvedlo le, če ga bo katera od strank predlagala najkasneje na prvem naroku nove glavne obravnave (drugi odstavek 362. čl. ZPP). Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 355. čl. izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V novem postopku naj sodišče prve stopnje pridobi splošni akt tožene stranke, v katerem so navedeni pogoji za zasedbo delovnega mesta hišnika, preveri vsebino prve objave prostega delovnega mesta hišnika in nato o zadevi znova odloči. Pri tem bo sodišče prve stopnje upoštevalo, da splošni akt tožene stranke, ki določa pogoje za zasedbo delovnih mest, predstavlja materialno pravo, s katerim se sodišče mora seznaniti v okviru pravnega načela "iura novit curia". V skladu s tretjim odstavkom 165. čl. ZPP je pritožbeno sodišče odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom pridržalo za končno odločbo.