Jedro

Sodno varstvo zaradi morebitne nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v pravico do doma ves čas od izdaje izpodbijanega sklepa zagotovljeno v postopku odloga izvršbe. Ureditev, po kateri je obseg sodne presoje v postopku dovolitve izvršbe omejen na materijo iz 290. člena ZUP in na način izvršbe (členi 296 do 300 ZUP), tako ni v nasprotju z Ustavo in EKČP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjski organ dovolil izvršbo odločbe št. 06122-3068/2018-25 z dne 19. 11. 2018. S to odločbo je bilo tožniku odrejeno, da mora v roku 60 dni po njenem prejemu na lastne stroške odstraniti stanovanjski objekt v tam navedenih gabaritih na zemljiščih s parc. št. 836/31 in 907/32, obe k. o. ..., ter vzpostaviti zemljišči v prejšnje stanje. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjski organ sklenil še, da mora tožnik odrejeno obveznost iz 2. točke navedene odločbe izpolniti do 1. 9. 2021, sicer se bo izvršba na njegove stroške opravila po drugi osebi, da bo o stroških izdan poseben sklep in da pritožba ne zadrži izvršbe.

2. Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zavrnil. **Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

3. Tožnik zoper izpodbijano odločbo vlaga tožbo. V njej se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča U-I-64/14. Navaja, da je izpodbijani sklep v nasprotju z Ustavo in 8. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah, saj je objekt, katerega rušenje je odrejeno, njegov dom in dom njegove družine. Trdi, da je zato njegovo rušenje nesorazmeren ukrep in da za dosego istega cilja obstajajo manj invazivni ukrepi. Zmotno naj bi bilo toženkino stališče, da je pravica do doma varovana le v postopku odloga izvršbe. Dodaja, da je že začel z aktivnostmi za legalizacijo objekta. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi in toženki naloži povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis zadeve.

**Odločanje po sodnici posameznici**

5. Sodišče je 1. 6. 2023 na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sprejelo sklep, da o zadevi odloča sodnica posameznica.

**Dokazni sklep**

6. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v upravni spis zadeve in naslednje listine sodnega spisa: odločbo drugostopenjskega organa z dne 11. 6. 2021, odločbo drugostopenjskega organa z dne 25. 4. 2019, sodbo Upravnega sodišča I U 1021/2019 in izpodbijani sklep sklep o dovolitvi izvršbe z dne 24. 8. 2020. 7. Z dokaznimi predlogi za vpogled v dopis Občine ... z dne 30. 12. 2020 in štiri fotografije, priložene k tožbi, ter z zaslišanjem stranke tožnik dokazuje, da je objekt, na katerega se nanaša inšpekcijski ukrep, stanovanje in da so v teku prizadevanja za njegovo legalizacijo. Ker te trditve, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, za odločitev o tožbi niso relevantne, je sodišče zavrnilo izvedbo teh dokazov.

8. Dokazni predlog za vpogled v dopis Občine ... z dne 30. 12. 2020 je sodišče zavrnilo tudi kot nedovoljen po 52. členu ZUS-1. Po tej določbi se nov dokaz lahko upošteva le, če je obstajal v času odločanja na prvi stopnji izdaje upravnega akta. Ker je navedeni dopis nastal po izdaji izpodbijane odločbe, dokazni predlog že iz tega razloga ni dovoljen.

**K I. točki izreka**

9. Tožba ni utemeljena.

10. Predmet tožbenega izpodbijanja v tem upravnem sporu je sklep o dovolitvi izvršbe inšpekcijske odločbe, s katero je tožniku naložena odstranitev stanovanjskega objekta na zemljiščih s parc. št. 836/31 in 907/32, obe k. o. ...

11. Sklep je izdan na podlagi 290. člena Zakona o splošnem postopku (ZUP). Iz tega člena ZUP med drugim izhaja, da organ izda sklep o dovolitvi izvršbe, če ugotovi, da je odločba, ki naj se izvrši, izvršljiva, pa še ni izvršena. V skladu z isto določbo ZUP mora v tem sklepu določiti tudi način izvršbe.

12. Pogoj za izdajo sklepa je torej izvršljivost odločbe, ki se izvršuje, in dejstvo, da še ni bila izvršena. S pravnimi sredstvi zoper sklep o dovolitvi izvršbe je mogoče uveljavljati razloge, ki se nanašajo na samo izvršbo, ni pa mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje (prvi odstavek 292. člena ZUP).1

13. Tožnik s tožbo ob sklicevanju na odločbo Ustavnega sodišča U-I-64/14, 36. člen Ustave in 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) v bistvenem uveljavlja, da inšpekcijski ukrep odstranitve objekta nesorazmerno posega v njegovo pravico do doma in da bi z njegovim rušenjem zanj in njegovo družino nastale nepopravljive posledice. Meni, da glede na okoliščine primera za dosego cilja obstajajo tudi manj invazivni ukrepi.

14. Ker je o inšpekcijskem ukrepu ustavitve gradnje in odstranitve objekta ter vzpostavitvi zemljišča v prejšnje stanje odločeno z izvršilnim naslovom, to je inšpekcijsko odločbo, v tem upravnem sporu tožnik ne more uspeti z ugovori, ki se nanašajo na nesorazmernost izrečenega inšpekcijskega ukrepa. V postopku izvršbe upravni organ v skladu s prvim odstavkom 290. člena ZUP določi le način prisilne izvršbe. To je, glede na to, da gre za nedenarno obveznost, bodisi izvršba po drugih osebah ali s prisilitvijo, kot je to določeno v 296. do 300. členu ZUP.

15. Ugovore zoper nesorazmernost odrejenega inšpekcijskega ukrepa je tožnik moral uveljavljati le s pravnimi sredstvi zoper inšpekcijsko odločbo. Ne more pa torej z njimi uspeti v tem upravnem sporu. Kaj drugega ne izhaja niti iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-64/14. Ustavno sodišče je z navedeno odločbo presodilo, da mora biti fizični osebi pred izvršitvijo ukrepa, ki pomeni izgubo doma, zagotovljena vnaprejšnja sodna presoja sorazmernosti posega v pravico do spoštovanja doma. Kot ustrezno sodno kontrolo je prepoznalo postopek odloga izvršbe, v katerem je strankam zagotovljeno sodno varstvo.

16. Inšpekcijska odločba z dne 19. 11. 2018 in izpodbijani sklep z dne 24. 8. 2020 sta bila izdana v času veljavnosti Gradbenega zakona (GZ), ki ni posebej urejal odloga izvršbe na področju gradbene inšpekcije. Zato je bilo odlog izvršbe mogoče predlagati le na podlagi tretjega odstavka 293. člena ZUP, ki ga je bilo sodišče dolžno razlagati ustavnoskladno, to je v skladu z napotki iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-64/14. S 1. 6. 2022 se je začel uporabljati novi Gradbeni zakon (GZ-1), ki ureja odlog izvršbe in sodno varstvo zaradi nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom. Te določbe novega GZ-1 se na podlagi petega odstavka 128. člena GZ-1 uporabljajo tudi v postopkih izvršbe, ki so se začeli pred začetkom uporabe tega GZ-1, če inšpekcijski ukrep do začetka uporabe tega zakona še ne bil izvršen.

17. Iz povedanega izhaja, da je sodno varstvo zaradi morebitne nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v pravico do doma ves čas od izdaje izpodbijanega sklepa zagotovljeno v postopku odloga izvršbe. Ureditev, po kateri je obseg sodne presoje v postopku dovolitve izvršbe omejen na materijo iz 290. člena ZUP in na način izvršbe (členi 296 do 300 ZUP), tako ni v nasprotju z Ustavo in EKČP. Z razlogi, s katerimi tožnik z obravnavano tožbo izpodbija sklep o dovolitvi izvršbe, zato ne more uspeti.

18. Glede na navedeno tožba ni utemeljena, zato jo je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

**K II. točki izreka**

19. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

1 Gl. npr. sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 503/2006, sodbo in sklep X Ips 242/2014, ipd.