Jedro

Sodišče izda sklep o domiku nepremičnine, ko je odločba UE o odobritvi pravnega posla dokončna.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dolžnikove nepremičnine, parc.št. ..., ..., ..., vpisane pri vl.št. ... k.o. V. domaknilo najboljšemu ponudniku D. T. za kupnino 10.900 EUR (točka 1 izreka), slednjemu naložilo plačati kupnino v roku 15 dni (točka 2 izreka) in odločilo, da se po pravnomočnosti sklepa o izročitvi izbrišejo v točki 3 od a) do d) določene pravice in bremena.

Proti takšnemu sklepu je predkupna upravičenka I. Z. vložila pravočasno pritožbo iz vseh treh pritožbenih razlogov iz I. odstavka 338. Zakona o pravdnem postopku (ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju-ZIZ). Navedla je, da ima pravni interes za udeležbo v obravnavanem izvršilnem postopku, ker ima status kmeta (za kar je predložila odločbo S. o. Š. p. J.) in je lastnica nepremičnine parc.št. ..., vpisane v vl.št. ... k.o. V. (za kar je predložila načrt parcele in predlagala vpogled v zemljiško knjigo), ki meji na predmet javne dražbe-dolžnikove nepremičnine. Ker ponudba za prodajo teh nepremičnin ni bila objavljena na krajevno običajen način v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), ni vedela za prodajo teh nepremičnin vse do 21.9.2007, ko je na nepremičnini videla D. T. Na podlagi tega je vpogledala v sodni spis in ugotovila, da je bil izdan izpodbijani sklep, s katerim je sodišče kršilo 189. člen ZIZ, saj ponudnik ni pridobil pravnomočne odobritve. Odločba U. Š. p. J. še namreč ni dokončna niti pravnomočna in izvršljiva, saj UE ni izdala potrdila o dokončnosti ali pravnomočnosti, sodišče prve stopnje pa tega niti ni ugotavljalo. V nadaljevanju je pritožnica še povzela svojo pritožbo zoper odločbo UE in jo priložila tej pritožbi. Predlaga, da se njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, razveljavi pa naj se tudi prodaja na prvi javni dražbi in določi nova prodaja, o kateri se naj obvesti tudi zakonske predkupne upravičence. Zahtevala je še povrnitev pritožbenih stroškov.

Upniki V. L. b. d.d., A. C. d.d. in G. T. so v vsak svojem odgovoru na pritožbo le-tej nasprotovali in predlagali njeno zavrnitev ter potrditev izpodbijanega sklepa. Upnik A. C. d.d. je priglasil tudi stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno izpodbijani sklep je sklep o domiku, s katerim je sodišče prve stopnje najboljšemu ponudniku D. T. domaknilo dolžnikove nepremičnine, ki so bile predmet prodaje na javni dražbi. Te nepremičnine predstavljajo kmetijsko zemljišče, zato je bil v skladu s VII. odstavkom 189. člena ZIZ D. T. napoten na pristojno upravno enoto, da v določenem toku poda vlogo za pridobitev odobritve pravnega posla (25. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih-ZKZ). D. T. je sodišču sicer predložil odločbo U. Š. p. J. o odobritvi pravnega posla na drugi javni dražbi kupljenih nepremičnin (list.št. ...), vendar pa sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ali je ta odločba že postala dokončna in torej zoper njo ni več možnega rednega pravnega sredstva (pritožbe) v upravnem postopku, na kar je opozorila tudi pritožnica I. Z., ki je zoper to odločbo UE vložila pritožbo. Njena pritožba je bila sicer zavržena, vendar se je tudi zoper ta sklep UE pritožila in je bila njena pritožba odstopljena v reševanje M. z. k., kot izhaja iz spisovne dokumentacije na list.št. ... Sodišče prve stopnje pred izdajo sklepa o domiku ni ugotavljalo, ali je postopek pred U. Š. p. J. že končan oz. ali je odločba U. Š. p. J. o odobritvi pravnega posla že dokončna, čeprav bi to moralo ugotoviti in šele nato izdati sklep o domiku nepremičnine. Pritožnica ima namreč prav, da je potrebno zakonsko besedilo VII. odstavka 189. člena ZIZ interpretirati tako, da mora biti odobritev pravnega posla dokončna, saj je smisel navedenega določila ravno v kontroli pravnega prometa z določenimi nepremičninami (npr. kmetijskimi zemljišči).

Pritožničinih nadaljnjih pritožbenih navedb v zvezi s po njenem mnenju nepravilnim postopkom pred upravno enoto pa pritožbeno sodišče pri presoji izpodbijanega izvršilnega sklepa ne more upoštevati, saj se bo to predmet upravnih postopkov. Zato pa se mora izvršilno sodišče prepričati o dokončnosti odločbe UE, s katero je bil pravni posel odobren.

Pojasniti je še, da ima pritožnica status kmeta in ker njeno zemljišče meji na dolžnikovo zemljišče, ki je naprodaj (priloge ..., ... in ...), je kot predkupna upravičenka na podlagi zakona (2. točka I. odstavka 23. člena ZKZ) upravičena vložiti pritožbo zoper sklep o domiku. Sodišče prve stopnje pa ji ni bilo dolžno vročati odredbe o prodaji nepremičnine, saj njena predkupna pravica ni vknjižena v zemljiški knjigi (VII. odstavek 181. člena ZIZ) in je zato tudi ni dolžno posebej vabiti na javno dražbo, kot neutemeljeno meni pritožnica, ki je neutemeljeno predlagala razveljavitev pravilno opravljene javne dražbe.

Ob obrazloženem je pritožbi Ivanke Zorič ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter vrniti zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem bo moralo to sodišče postopati v skladu z že navedenim in ugotoviti, ali je odločba upravne enote, s katero je bil odobren pravni posel, dokončna ter šele nato odločiti o domiku nepremičnine najboljšemu ponudniku.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče v skladu s III. odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržalo za končno odločbo.