Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Že na zakonodajni ravni je bilo opravljeno tehtanje med zagotovitvijo pravice do sojenja v razumnem roku na eni strani in spremembo krajevne pristojnosti sodišča po splošnih pravilih na drugi strani v korist prve. Zato predlog, ki ne konkretizira okoliščin, ki bi toženki bistveno oteževale udeležbo v sodnem postopku izven kraja njenega prebivališča, ni utemeljen.
Predlog se zavrne.
1. Tožnik od toženke zahteva plačilo računa za opravljena dela, toženka pa zahtevku nasprotuje. Pravdni postopek se je po pravilih o splošni krajevni pristojnosti po prebivališču tožene stranke sprva vodil pri Okrajnem sodišču v Kopru. Na podlagi odločbe predsednice Višjega sodišča v Kopru Su 010400/2014-49 z dne 21. 1. 2014 je bil po določbi 105. a člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) med ostalimi spisi tudi konkretni prenesen na Okrajno sodišče v Ajdovščini. Slednje je manj obremenjeno stvarno pristojno sodišče na območju Višjega sodišča v Kopru.
2. Toženka vlaga predlog za prenos pristojnosti v predmetni zadevi na Okrajno sodišče v Kopru, na območju katerega imata pravdni stranki in priče stalno prebivališče oz. sedež. Navaja, da bi bil prenos pristojnosti skladen z načelom ekonomičnosti, saj zagotavlja večjo smotrnost postopka in manjše stroške.
3. Tožnik toženkinemu predlogu nasprotuje.
4. Predlog ni utemeljen.
5. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek (hitreje in z manjšimi stroški), ali če so za to drugi tehtni razlogi.
6. Toženka v predlogu zgolj prepisuje zakonsko dikcijo in na abstraktni ravni zatrjuje smotrnost delegacije nazaj na Okrajno sodišče v Kopru. Zakonodajna možnost 105. a člena ZS je usmerjena v zagotovitev pravice do sojenja v razumnem roku, ki je ustavno varovana kategorija. Že na zakonodajni ravni je bilo torej opravljeno tehtanje med zagotovitvijo pravice do sojenja v razumnem roku na eni strani in spremembo krajevne pristojnosti sodišča po splošnih pravilih na drugi strani v korist prve. Zato predlog, ki ne konkretizira okoliščin, ki bi toženki bistveno oteževale udeležbo v sodnem postopku izven kraja njenega prebivališča, ni utemeljen in ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.